Franja

klanec samostalnik
1. (neraven del; pobočje) ▸ emelkedő [navzgor] ▸ kaptató [navzgor] ▸ lejtő [navzdol] ▸ ereszkedő [navzdol]Ko peljemo kolo po klancu navzgor, vedno teže poganjamo pedala. ▸ Ha emelkedőn kerékpározunk, mindig nehezebb pedálozni.Traktor je bil ugasnjen in v prostem teku na blagem klancu. ▸ A traktort leállították és egy enyhe lejtőn alapjáraton járatták.

2. (hrib) ▸ emelkedő, dombNa klanec ni pridrvel samo eden, ampak kar trije taksisti. ▸ Nem is egy, hanem három taxisofőr jött fel a dombra.
Njena hiša je nizka, stisnjena na klancu pod cerkvijo. ▸ A háza alacsonyan, a templom alatti domboldalba simulva áll.

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

ogolíti défeuiller, dépouiller (des feuilles); dénuder, dégarnir; déboiser

ogoljen (brez vegetacije) dénudé
ogoljen hrib montagne ženski spol dénudée (ali déboisée)

Oppius 3 Ópij(ev), ime rim. rodu, izmed katerega je najbolj znan Cezarjev prijatelj C. Oppius Gaj Opij: Ci. ep., Suet. Oppia -ae, f Ópija

1. soproga Lucija Mindija: Ci. ep.

2. vestalka: L. Kot adj.: lex Oppia L., T. Opijev (= ljudskega tribuna Gaja Opija) zakon; Oppius mons Varr., Fest. Opijev hrib, eden od dveh hribov, ki tvorita Eskvilin (mons Ēsquilīnus).

pikčasta majica stalna zveza
šport (majica najboljšega kolesarja v vožnji v hrib na dirki Tour de France) ▸ pöttyös trikó

plan³ ženski spol (-i …) das Feld; vodna: die Oberfläche
figurativno priti/stopiti na plan zum Vorschein kommen, an den Tag treten
spraviti na plan auf den Plan rufen
figurativno čez hrib in plan durch Feld und Wald

plán (-í) f pianura, luogo aperto; (površina) superficie, radura; campo:
stopiti na plan uscire allo scoperto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iti čez hrib in plan passare mari e monti
razlegati se čez hrib in plan diffondersi tutt'intorno (canto)
priti z besedo na plan dire chiaro e tondo

prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

2. pren. superare (le difficoltà), sormontare

Querquētulānus (querquētulānus) 3 (*querquētulum = demin. h querquētum) kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: Querquetulanus mons T. Kverkvetulski grič (hrib) v Rimu (staro ime griča Celij, Caelius mons), Querquetulanum sacellum Varr. malo svetišče na Kverkvetulskem griču (hribu), Querquetulana porta Plin., porta Querquētulāna Fest. Kverkvetulska vrata (staro ime za vrata, pozneje imenovana porta Caelimontana), Querquetulanae virae (= virgines) Fest. hrastove device = nimfe, vladarke kake hrastovine (hrástovja). — Subst. Querquētulānī -ōrum, m Kverkvetuláni, Kverkvétulci = „Hrastovci“, „Dobnikarji“, pleme v Laciju: Plin. — Soobl. Querquētulārius 3 kverkvetulárijski, kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: intra portam, quae ab eo dicta sit Querquetularia Fest.

serpentína bend, turn; (ostra) hairpin bend; (papir) streamer

pot se dviga v dolgih serpentínah v hrib the road winds uphill in a series of long hairpin bends, the road zigzags uphill

sovrastare v. tr., v. intr. (pres. sovrastō)

1. biti, dvigati se nad:
il monte sovrasta la valle, alla valle hrib se dviga nad dolino

2. pren. groziti

3. pren. prekositi, prekašati

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

val¹ moški spol (-a, -a/-ova, -ovi)

1. vodni: die Welle (plimni Flutwelle, plimski Gezeitenwelle, površinski Oberflächenwelle, ob obalo butajoči Brandungswelle, velikanski Riesenwelle)
hrib vala der Wellenberg
greben vala der Wellenkamm
dolina vala das Wellental
dolgi val geografija der Roller
silen val die Woge (zlasti poetično)
figurativno pomiriti valove die Wogen glätten
zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen

2. valovi:
razpenjeni valovi die Gischt
ob obalo butajoči valovi die Brandung
umetni valovi künstliche Brandung
bazen z umetnimi valovi das Wellenbad, Brandungsbad
enakomerni valovi die Dünung
močni valovi der Seegang
butanje valov die Brandung
enakomerno udarjanje valov der Wellenschlag
šport jahanje na valovih das Wellenreiten
figurativno smrt v valovih der Tod in den Wellen, ein feuchtes Grab

3.
valovi: figurativno povodenj ipd.: die Fluten množina
figurativno skočiti v valove sich in die Fluten stürzen

4. pomorstvo die Welle (krmni Heckwelle, premčev Bugwelle)
|
kot val wellenartig, wellenförmig

valicare v. tr. (pres. valico) prebroditi, prekoračiti; iti, priti čez, prek:
valicare un fiume prekoračiti, prebroditi reko
valicare un monte iti čez hrib

Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

zamákniti (-em)

A) perf.

1. sfalsare; spostare

2. knjiž. (prevzeti) incantare, rapire:
glasba jo je zamaknila la musica l'aveva incantata

B) zamákniti se (-em se) perf. refl.

1. ritirarsi; nascondersi:
sonce se je zamaknilo za hrib il sole si nascose dietro il monte

2. incantarsi, estasiarsi; cadere, andare in estasi; restare incantato;
mistično se zamakniti cadere in estasi mistica
zamakniti se v sanjarjenje incantarsi a fantasticare