Franja

kóža skin; (odrta z živali, za izdelovanje usnja) hide; (polt) complexion

brez kóže skinless
debela kóža thick skin
kóža z dlako fell
kóža z glave scalp
surova kóža rawhide
strojena kóža dressed skin, tanned hide, (z lasmi) coat; (kačji lev) slough
občutljiva kóža sensitive skin
zunanja kóža epidermis
le kost in kóža nothing but skin and bone
do kóže moker, premočen wet to the skin, soaked (ali drenched) to the skin, dripping wet, sopping wet, wringing wet
barva kóže colour (of the skin), (obraza) complexion, (temna) tanned (ali bronzed) complexion, (svetla) fair complexion
krema za kóžo skin cream, cold cream, face cream
mazilo za kóžo skin ointment
presaditev kóže medicina skin-grafting
vnetje kóže medicina skin inflammation, dermatitis
srbenje kóže itching, medicina prurigo; pruritus
ne bi hotel biti v njegovi kóži I wouldn't like to be in his shoes (ali in his skin)
braniti svojo kóžo to defend oneself
sama kost in kóža ga je he is nothing but (ali he is only) skin and bone, he is as thin as a lath, he is a bag of bones
iz kóže dati to skin, to flay; to strip the skin off
za kóžo mi gre my life is at stake
on ima debelo kóžo (figurativno) he is not thin-skinned, he is thick-skinned
kóža se mi je ob tem naježila it made my flesh creep
na lastni kóži občutiti to learn something to one's cost
nositi svojo kóžo na prodaj (figurativno) to do something at one's personal risk
odnesti celo (zdravo) kóžo to escape safely, to escape without a scratch; to save one's bacon, to escape unscathed; to get away scotfree; to escape with life and limb; to get off with a whole skin; to come out of something with a whole skin
gre za mojo kóžo my safety (ali my life) is at stake (ali is in danger)
iz kóže skočiti (figurativno) to jump out of one's skin
kóžo odreti to flay
strojiti kóže to dress (ali to tan, to curry) skins (ali hides)
ustrojiti komu kóžo (figurativno) to tan (ali to curry, to warm) someone's hide

kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

ložírati to lodge; (vojake) to quarter, to billet

moral bom ložírati v hotelu I shall have to put up at the hotel

luksuz|en (-na, -no) Luxus-, Pracht- (izdaja die Luxusausgabe, Prachtausgabe, vezava der Prachteinband, hotel das Luxushotel, parnik der Luxusdampfer)

lúksuzen de luxe, luxueux, somptueux, fastueux

luksuzna izdaja (knjige) édition ženski spol de luxe
luksuzni hotel (avtomobil, vlak) hôtel moški spol (voiture ženski spol, train moški spol) de luxe
luksuzni predmeti articles moški spol množine (ali objets moški spol množine) de luxe

med³

1. kam, kje: zwischen; med več: unter (dve drevesi zwischen zwei Bäume, goste unter/zwischen die Gäste, očetom in bratom zwischen seinem Vater und seinem Bruder, gledalci unter den Zuschauern, papirji unter/zwischen seinen Papieren)

2. medsebojno: zwischen, unter (dediči unter den Erben, udeleženci unter/zwischen den Teilnehmern, njim in ženo zwischen ihm und seiner Frau; teorijo in prakso zwischen Theorie und Praxis)

3. vmesno: zwischen (sivo in modro barvo zwischen Grau und Blau, hotelom in penzionom zwischen Hotel und Privatpension, 15 in 20 metrov visok zwischen 15 und 20 Meter hoch)

4. v času med dvema terminoma: zwischen (osmo in deveto zwischen acht und neun Uhr, 1. in 15. januarjem zwischen dem 1. und 15. Januar); med trajanjem: während (prireditvijo/kongresom während der Veranstaltung/des Kongresses), im Verlauf (von)

5.
med vrati in der Tür, sprejeti: zwischen Tür und Angel
(sredi) mitten in; mitten unter

menjavati kot gate frazem
neformalno (pogosto menjavati) ▸ cserélgeti mint a gatyáját
Če pevec menjava punce kot gate, jih bo hotel tudi deček, ki ga občuduje. ▸ Ha az énekes úgy cserélgeti a csajokat mint a gatyáit, akkor az őt csodáló srác is így tesz majd.

mériti to measure; (zemljišče) to survey; (ciljati) to point (na, v to)

mériti na to aim at, to tend to; (namigovati) to allude (na to), to refer to
pòd meri 10x8 čevljev the floor measures 10 feet by 8 feet
mériti koga z očmi to eye someone up and down, to run one's eye over someone
on meri 6 čevljev he stands 6 feet (6 ft.)
soba meri 5 m v dolžino, 4 m v širino in 3 m v višino the room is 5 metres long, 4 metres broad, and 3 metres high
na kaj merite (namigujete, cikate)? what are you driving at (ali getting at)?
ne vem, kam meriš s tem I don't know what you are getting at (ali what you have in mind)
mériti se z to compete with, to try one's strength against, to cope with
ne morem se mériti s teboj I am no match for you
ne bi se hotel mériti z njim I should not like to tackle him (ali to take him on ali pit myself against him)
on se more mériti s komerkoli he is a match for any one
to meri (= leti name) that is a hit (ali pogovorno a crack) at me
oboje moramo mériti z isto mero (figurativno) you must not make fish of the one and flesh of the other

mésten de (la) ville, des villes, citadin; municipal, urbain

mestna četrt quartier moški spol
mestna hiša hôtel moški spol de ville, mairie ženski spol
mestna knjižnica bibliothèque ženski spol municipale
mestni ljudje citadins moški spol množine, gens moški spol množine de la ville
mestno prebivalstvo population ženski spol urbaine
mestno središče centre moški spol de la ville
mestno življenje vie ženski spol citadine (ali des villes)

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mladínski juvenil

mladinska brigada brigada f de la juventud
mladinski dom hogar m juvenil
mladinsko gibanje movimiento m de la juventud
mladinski hotel albergue m juvenil (ali para la juventud)
mladinska knjiga (knjižica) libro (biblioteca f) juvenil
mladinska revija revista f para la juveraud
mladinska organizacija organización f juvenil
mladinsko prestopništvo delincuencia f juvenil
mladinsko skrbništvo asistencia f a la juventud
mladinsko sodišče tribunal m tutelar de menores
mladinske tekme competiciones f pl juveniles
mladinski tabor campamento m juvenil
mladinsko varstvo, zaščita protección f de la juventud

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

nadlegováti importuner, ennuyer, déranger, poursuivre quelqu'un de ses importunités , familiarno embêter; molester

nadlegovati koga z vprašanji importuner (ali ennuyer) quelqu'un par des questions
ne bi vas hotel nadlegovati s tem je ne voudrais pas vous importuner avec cela

nadzidava samostalnik
1. gradbeništvo (gradnja nad objektom) ▸ ráépítés, emeletráépítésHotel bodo celovito prenovili ter z njegovo nadzidavo pridobili 40 novih sob. ▸ A szállodát teljesen felújítják, és emeletráépítés révén 40 új szobával bővül.

2. (o izboljšavi ali razširitvi) ▸ gyarapítás, bővítés, gazdagítás
Vsebine državljanske kulture so na Slovenskem zasnovane kot nujna nadzidava znanja s področja zgodovine in geografije. ▸ Szlovéniában az állampolgári kultúra tantárgy tartalmait a történelmi és földrajzi ismeretek szükséges gyarapításának tekintik.

na glas stalna zveza
(slišno; ne samo v glavi) ▸ fennhangon, hangosanKo je oslepel, je hotel, da mu Don Kihota beremo na glas. ▸ Amikor megvakult, azt akarta, hogy fennhangon olvassuk neki a Don Quijotét.Nismo še v položaju, da bi o tem sploh na glas razmišljali. ▸ Nem vagyunk olyan helyzetben, hogy erről egyáltalán hangosan gondolkodjunk.

najvišja kategorija ženski spol die höchste Kategorie
hotel najvišje kategorije das Nobelhotel, Luxushotel

nakazílo (denarno) money order; allocation

nakazílo za hotel hotel voucher

nakáznica

denarna nakáznica money order, money-order form
poštna nakáznica postal order, postal draft
oblačilna nakáznica zgodovina clothing coupons pl
nakáznica za hotel voucher
brez nakáznice (v prosti prodaji) zgodovina coupon-free