Franja

refrigerative [rifrídžərətiv] pridevnik
ki hladi, hladilen; ki proizvaja hlad

relente moški spol večerna rosa, večerni hlad; figurativno potuhnjenost

relente de bodega zatohel zrak v kleti

uzza f pog. toskansko jutranji, večerni hlad

mēria f
merie pl. srednjeital. senca, senčnati kraji, hlad:
stare alle merie sedeti, zadrževati se v senci, v hladu

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

opācus 3

1. act. senčen, senčnat, senco delajoč: arbor, ilex, nemus V.

2. pass. obsenčen, zasenčen, v senci, osojen, hladen (naspr. aprīcus): opacā fusus in herba O., o. ripa Ci., locus densiore umbrā opacior Plin. iun., opacissima nemorum pascua (naspr. aprīca hiberna) Col., frigus V. senčni hlad, hladna senca; subst. n.: in opaco Plin. v senci (hladu), ferimur per opaca locorum V. senčnati kraji.

3. metaf.
a) temen, mračen: nox V., mater (zemlja), nubes, Tartara O., vetustas Gell.
b) góst: barba Cat.

prijéten (-tna -o) adj.

1. piacevole, piacente, buono:
prijeten hlad un fresco piacevole
biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
(na pogled) prijetna ženska una donna piacente

2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
prijetna soba una stanza accogliente
prijeten okus sapore delizioso, gradevole

3. dolce, gradevole, grato:
prijetna glasba una musica gradevole
prijeten vonj un profumo gradevole

4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa

streaming [strí:miŋ]

1. pridevnik
tekoč, curljajoč, ki struja; valujoč (množica); (oči) solzen, jokajoč

streaming cold hlad, ki povzroči nahod

2. samostalnik
strujanje, tok; curljanje
navtika plačilo za vleko ladje od pomola v tok

suggérer [sügžere] verbe transitif sugerirati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); prigovarjati, vplivati na tujo voljo, mišljenje; prišepniti, navajati na kaj; zbujati; predlagati; svetovati

suggérer une idée, un projet, une solution sugerirati, predlagati idejo, načrt, rešitev
il s'ennuyait, je lui ai suggéré d'aller au cinéma dolgočasil se je, pa sem mu predlagal, naj gre v kino
ce poème suggère des sentiments nobles ta pesem zbudi v človeku plemenita čustva
le bruit de la source suggère la fraîcheur šum studenčka spomni, da misliti na hlad, svežost, svežino

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

zavéti (-véjem) perf.

1. soffiare (di vento)

2. diffondersi, propagarsi; trapelare:
skozi okno je zavel hlad dalla finestra si propagava il freddo
z njegovega obraza zaveje odločnost dal suo volto trapela una ferma decisione

3. tr. (zamesti) innevare, coprire di neve

ψῦχος, ους, τό (ψύχω) hlad, mraz, zima; pl. hladno vreme, huda zima.

ψῡχρός 3 (ψῦχος) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; τὸ ψυχρόν a) mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT; c) brezuspešen, prazen, ničeven.