Franja

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

magione f knjižno dom, hiša

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

moene -is, n (prim. skr. minóti utrjuje, gradi, lat. mūniō [stlat. moeniō], mūrus) mestni zid: Naev. ap. Fest.; nav. pl. moenia -ium, n zidovje, in sicer

1. mestno zidovje, mestno obzidje kot varovalo, obramba (murus je posamezen zid = zgradba iz kamenja, opek, ila idr.): Enn., Varr., Pl., Cu., totis moenibus circumiectā multitudine undique in murum lapides iaci coepti sunt C., dividimus muros et moenia pandimus urbis V., Piraeum moenibus circumdare N., se moenibus includere ali inclusos tenere L., diligentius urbem religione quam ipsis moenibus cingere Ci., scalas moenibus admovere T.; metaf.
a) obramba, zagrada, pregrada, (zunanji) zaščitni zid, branik, bran, nasip: inaedificata in muris ab exercitu nostro moenia videbantur C., Alpes moenia Italiae L.
b) pesn. stene, zunanji obseg: navis, caeli O., mundi, theatri Lucr.

2. sinekdoha
a) mestna poslopja, mesto, mestni (pre)deli: moenibus ipsis intra moenia nulla pernicies comparabitur Ci., moenia triplici circumdata muro V., Syracusarum moenia ac portus Ci.
b) posamezno poslopje, hiša, bivališče: Circaea moenia O., H., intra sua moenia O., Ditis magni sub moenia V. v palačo.

Opomba: Heterocl. gen. pl. moeniorum: Tert.

penātēs -ium ali -um, m (penus; prim. tudi penes, penitus)

1. penáti, hišni bogovi, bogovi zaščitniki rodbine in države: Varr., Pl., O., H., idr., dii penates a penu ducto nomine sive ab eo, quod penitus insident Ci., te, patria, testor et vos penates patriique dii Ci., larem ac penates tectaque relinquentes L., in conspectu deorum penatium necare hospitem Ci., contra patriam ac deos penates T.

2. meton. dom, domovanje, hiša, (pre)bivališče: diis penatibus praecipitem exturbare Ci., parvi penates O., cura penatium T., tentorium cuique militi domus ac penates sunt L., ferro Libycos populare penates V.; pesn. metaf. (o bivališču bogov): Stat., hae parte caelicolae suos posuere penates O.; (o čebeljem domu): certos novere penates V. panj, čebelnjak, ulj(njak).

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

posada ženski spol stanovanje, (stanovanjska) hiša; gostišče, gostilna, pivnica; pogostitev; prenočišče

dar posada prenočiti, pod streho vzeti
hacer posada nastaniti se (v gostišču)

praesaepe -is, n ali praesaepēs ali praesaepis -is, f, tudi praesaepium -iī, n in praesaepia -ae, f (praesaepīre) ograja, ograda

1. (nav.) sg. jasli: ad praesaepium Pl., ad praesaepe O., Ph., bonas praesaepēs Ca., praesaepium (acc.) Ap., Eccl., praesaepio (dat.) Ap., (abl.) Plin., Ap., in praesaepiis Varr.; metaf.: praesaepia (na nebu) Plin. = phatnae; scurra vagus, non qui certum praesaepe (zaničlj. = stalen obed) teneret H.

2. pl.
a) hlev, obor, borjač, borjak, štala: praesaepīs hibernae Ca., stabant equi in praesaepibus altis V., olida ad praesaepia Iuv., alta praesaepia (sg.) Col., Prud.
b) metaf. hiša, koliba, baraka, koča, kočura, stanovanje, bivališče, gostilna, krčma: intra praesepīs meas Pl. = v moji hiši; verum audis in praesaepibus Ci. v vlačugarskih hišah, v bordelih, v beznicah, apes fucos a praesaepibus arcent V. od medenih piskrcev (= košev, panjev, uljev).

pȑžnica ž
1. ponev, kozica: električna, kavena pržnica
2. umazana soba, hiša: oprostite gdje ste uljegli kao u jednu -u, izgovarajući se domaćin reče

quer moški spol hiša

residence [rézidəns] samostalnik
(stalno) bivališče; sedež, rezidenca; stanovanjska zgradba; (gosposka) hiša, poslopje; stanovanje; bivanje, čas bivanja

a residence of three months trimesečno bivanje
residence permit dovoljenje za bivanje
a desirable country residence to be let or sold odda ali proda se lepa hiša (posestvo) na deželi
family residence enodružinska hiša
official residence uradni sedež; službeno stanovanje
residence is required zahteva se bivanje v službenem kraju
to be in residence stanovati v službenem kraju
to take up one's residence in the country nastaniti se na deželi

residēnza f

1. bivanje

2. prebivališče; ekst. sedež

3. ekst. bivališče, hiša

4. rezidenčno naselje

5. železn. remiza

roof¹ [ru:f] samostalnik
streha, krov; hiša, dom; strop, najvišji del; vrhunec; plafond letala (najvišja višina poleta)

under one's roof pod svojo streho, v svoji hiši
broken roof mansardna streha
flat roof ravna streha
roof of the mouth nebo v ustih
roof of the world nebesni svod
roof garden vrt, terasa na strehi
a thatched roof slamnata streha
to cover (to tile) a roof prekriti streho
to raise the roof figurativno zagnati huronski krik

rooming house [rúmiŋ háus] samostalnik
ameriško hiša, v kateri se oddajo opremljene sobe, pension

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

split-level house [splítlevlháus] samostalnik
hiša, ki je tako zgrajena, da en njen del leži med dvema nadstropjema

stabile

A) agg.

1. trden, stalen, stabilen:
beni stabili nepremičnine

2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
tempo stabile stanovitno vreme
tinta stabile obstojna barva

3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
equilibrio stabile stabilno ravnotežje

4. gled. stalen:
compagnia stabile stalna gledališka družina
teatro stabile gled. stalno gledališče

B) m

1. stavba, hiša

2. gled. stalno gledališče

taule [tol] féminin ječa, zapor; hiša; javna hiša; populaire soba; hotelska soba

aller en taule, faire de la taule iti v ječo, biti v zaporu

techo moški spol streha; strop (sobni); figurativno hiša, dom

techo de paja, techo de bálago slamnata streha
techo paternal domača hiša
techo de ripio(s) streha iz skodel
techo de tejas, techo de pizarra z opeko krita, skrilnata streha
lámpara de techo stropna svetilka