Franja

lisíčji -a -e
1. lisičji: lisičji rep; lisičji brlog
lisičja jazbina
2. prepreden, previjan: on je ves lisičji
3. lisičji parkeljci bot. žuta griva, žuta capica, Clavaria flava; lisičji rep bot.
kunica, Alopecurus; lisičji rep
jednoručna pila, testera

Löwenmähne, die, levja griva

Pferdemähne, die, konjska griva

ráshodnīk m
1. razhodnik
2. bot. konjska griva

thatch [ɵæč]

1. samostalnik
slama (za streho); škopa; trstika; slamnata streha
pogovorno gosti lasje, "griva"

2. prehodni glagol
prekriti (streho) s slamo

thatched cottage slamnata koča
thatched roof slamnata streha

Wasserdost, der, Pflanzenkunde konjska griva

Wasserhanf, der, Pflanzenkunde konjska griva

bambagia f (pl. -gie)

1. bombaž (v kosmih); vata:
vivere nella bambagia pren. živeti mehkužno
tenere qcn. nella bambagia zavijati koga v vato
allevare qcn. nella bambagia razvaditi koga
essere di bambagia pren. biti nežen, občutljiv, slaboten

2. bot.
bambagia selvatica rumena griva, medvedove tačke (Antennaria dioica)

bōsco m (pl. -chi)

1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)

2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki

caesariēs -ēī, f lasje (na glavi, ki dajejo obrazu moški izraz), kita (las), sprva pesn.: Pl., Lucan., Iuv., nequiquam pectes caesariem H., decoram caesariem nato dea (dederat) V., capilli horrida caesaries fieri O. kuštrava griva; redkeje v prozi: Plin. iun., Arn., promissa caesaries L.; pren.: caesaries longae barbae O. dolga gosta brada; o ženskih laseh: V., O., Cat.

cȁpica ž žuta capica bot. rumena griva, lisičji parkeljci; crvena capica bot. rdeča griva; blijeda, bleda capica bot. bleda griva

clavaire [klavɛr] féminin

clavaire jaune rumena griva (užitna goba)

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

gelb rumen; der gelbe Fleck rumena pega; das gelbe Fieber rumena mrzlica; gelbes Trikot Sport rumena majica; gelbe Karte Sport rumeni karton; gelbe Presse rumeni tisk; gelber Neid zelena zavist; gelber Dotter rumenjak; Gelbe Lupine Pflanzenkunde rumeni volčji bob; gelbe Rübe koren; Gelbe Schwertlilie Pflanzenkunde vodna perunika; Gelber Ziegenbart Pflanzenkunde rumena griva

košat pridevnik
1. (o laseh in dlakah) ▸ bozontos, dúsVčasih je mogoče opaziti tudi veverico, ki se baha s svojim košatim repom. ▸ Néha egy mókus is megjelenik, bozontos farkát illegtetve.

2. (o rastlinah) ▸ dús, terebélyesVelike smreke imajo košate krošnje, ki ponekod segajo vse do tal. ▸ A magas fenyőfáknak terebélyes a lombkoronája, amely néha leér a földig.

3. (o oblačilih) ▸ bő

leonino¹ agg. levji:
chioma leonina levja griva
patto leonino pravo (dogovor o izključitvi nekaterih družabnikov pri delitvi dobička)

levj|i [ê] (-a, -e) Löwen- (delež der Löwenanteil, pogum der Löwenmut, rep der Löwenschwanz, griva die Löwenmähne, kletka der Löwenzwinger, koža die Löwenhaut, moč die Löwenstärke, krdelo das Löwenrudel)
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
levji brlog die Löwenhöhle
podati se v levji brlog sich in die Höhle des Löwen begeben

lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
levja griva criniera, chioma leonina
levja kletka gabbia dei leoni
levji pogum coraggio da leone
opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
pograbiti levji delež farsi la parte del leone
siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
šport. levji skok salto del leone
pren. osel v levji koži asino travestito da leone
zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus)

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.