Franja

Zadetki iskanja

  • есть jesti; (lj.) gristi; razjedati; (pren.) mučiti; zbadati;
    мне хочется е. lačen sem;
    ржавчина ест железо rja žre železo;
    е. глазами požirati z očmi;
    ешь—не хочу (lj.) ne vem, kje bi začel jesti
  • загрызать, загрызть gristi, ugrizniti (do mrtvega), zagristi; (pren.) (za)greniti
  • згриза́ти -за́ю недок., grísti grízem nedov., glódati -am nedov., múčiti -im nedov.
  • куса́ти -са́ю недок., grísti grízem nedov.
  • кусать, куснуть gristi, ugrizniti; pikati, pičiti; (pren.) peči (o popru), praskati;
    к. (себе) локти gristi se; obžalovati;
  • разгрызать, разгрызть z zobmi (s)treti, (raz)gristi, (raz)-glodati
  • раскусывать, раскуисть (raz)gristi; (z)drobiti; (pren.) spregledati; spoznati;
    я его давно раскусил davno sem že spoznal, kakšen je
  • сверлить vrtati; (pren.) trgati (dušo, ušesa); gristi, mučiti (misel, čustvo); prebadati (z očmi)
  • угрызать, угрызть (raz)gristi;
    угрызать (zast.) mučiti, gristi
  • dentellear hlastno gristi
  • détonner [detɔne] verbe intransitif detonirati (pri petju), napačno peti ali igrati; figuré ne spadati, ne iti skupaj; gristi se, ne se ujemati, ne harmonirati, biti v nasprotju

    il détonne dans ce milieu paysan ne spada v to kmečko okolje
  • discruciō -āre -āvī -ātum izmučiti, hudo (na vse načine) mučiti
    a) telesno: continuo discruciabar frigore Ap.; poseb. pt. pf. discruciātus 3 izmučen, ki je prestal vsakovrstne muke: Suet., Amm., discruciatos necare Ci.
    b) duševno: sollicitudines, quae … quemque discruciant Sen. ph., fortunae caecitas te pessimis periculis discruciat Ap.; refl. in med. mučiti se, moriti se, gristi se: discruciare se Pl. ap. Non., Amm., se de tali causa Ap., discrucior miser Pl., discrucior animi (loc.) Pl., Ter. ženem si k srcu, tarde percipi videt, discruciatur Ci.; discruciari z ACI: Pl., Ci. ep., Cat.
  • fret1 [fret]

    1. prehodni glagol
    odrgniti, ostružiti, obrabiti
    figurativno razjedati; vznemiriti, razjeziti
    arhaično, poetično glodati, žvečiti, razjedati; jariti (vodo)

    2. neprehodni glagol
    razburjati, mučiti se, besneti, gristi se

    to fret into s.th. z vnemo se česa lotiti
    figurativno to fret away razjedati
    to fret and fume besneti, rohneti
    pogovorno to fret the (ali one's) gizzard razburjati se
  • friggere*

    A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
    friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
    friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
    mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
    andare a farsi friggere pren. iti k vragu
    buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
    friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

    B) v. intr.

    1. cvrčati

    2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
    friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
    frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti
  • gléviti -im polako, s mukom gristi, žvakati: gleviti ugaslo cigaro
  • glȍckati -ām
    I. glodati
    II. glockati se gristi se: konji se glockaju
  • izgrízati ìzgrīzām pomalem gristi: i vidjeh kako ti srce izgriza zmija; larve izgrizaju plod ka sredini
  • kaubar kar je mogoče žvečiti/gristi/zgristi
  • kláti koljem, kolji -ite, klal -ala, klan -a
    I.
    1. klati, ubijati: klati prašiča, kuro
    2. cijepati (cep-), kalati: klati drva, les
    3. zavijati, čupati: po trebuhu ga kolje; mevlje ga koljejo
    crvi ga jedu
    II. klati se
    1. klati se, gristi se: psi se koljejo
    2. cijepati se, kalati se: skril se lepo kolje
  • mandō2 -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

    1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

    2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.