Franja

есть jesti; (lj.) gristi; razjedati; (pren.) mučiti; zbadati;
мне хочется е. lačen sem;
ржавчина ест железо rja žre železo;
е. глазами požirati z očmi;
ешь—не хочу (lj.) ne vem, kje bi začel jesti

загрызать, загрызть gristi, ugrizniti (do mrtvega), zagristi; (pren.) (za)greniti

згриза́ти -за́ю недок., grísti grízem nedov., glódati -am nedov., múčiti -im nedov.

куса́ти -са́ю недок., grísti grízem nedov.

кусать, куснуть gristi, ugrizniti; pikati, pičiti; (pren.) peči (o popru), praskati;
к. (себе) локти gristi se; obžalovati;

разгрызать, разгрызть z zobmi (s)treti, (raz)gristi, (raz)-glodati

раскусывать, раскуисть (raz)gristi; (z)drobiti; (pren.) spregledati; spoznati;
я его давно раскусил davno sem že spoznal, kakšen je

сверлить vrtati; (pren.) trgati (dušo, ušesa); gristi, mučiti (misel, čustvo); prebadati (z očmi)

угрызать, угрызть (raz)gristi;
угрызать (zast.) mučiti, gristi

dentellear hlastno gristi

détonner [detɔne] verbe intransitif detonirati (pri petju), napačno peti ali igrati; figuré ne spadati, ne iti skupaj; gristi se, ne se ujemati, ne harmonirati, biti v nasprotju

il détonne dans ce milieu paysan ne spada v to kmečko okolje

discruciō -āre -āvī -ātum izmučiti, hudo (na vse načine) mučiti
a) telesno: continuo discruciabar frigore Ap.; poseb. pt. pf. discruciātus 3 izmučen, ki je prestal vsakovrstne muke: Suet., Amm., discruciatos necare Ci.
b) duševno: sollicitudines, quae … quemque discruciant Sen. ph., fortunae caecitas te pessimis periculis discruciat Ap.; refl. in med. mučiti se, moriti se, gristi se: discruciare se Pl. ap. Non., Amm., se de tali causa Ap., discrucior miser Pl., discrucior animi (loc.) Pl., Ter. ženem si k srcu, tarde percipi videt, discruciatur Ci.; discruciari z ACI: Pl., Ci. ep., Cat.

fret¹ [fret]

1. prehodni glagol
odrgniti, ostružiti, obrabiti
figurativno razjedati; vznemiriti, razjeziti
arhaično, poetično glodati, žvečiti, razjedati; jariti (vodo)

2. neprehodni glagol
razburjati, mučiti se, besneti, gristi se

to fret into s.th. z vnemo se česa lotiti
figurativno to fret away razjedati
to fret and fume besneti, rohneti
pogovorno to fret the (ali one's) gizzard razburjati se

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

gléviti -im polako, s mukom gristi, žvakati: gleviti ugaslo cigaro

glȍckati -ām
I. glodati
II. glockati se gristi se: konji se glockaju

izgrízati ìzgrīzām pomalem gristi: i vidjeh kako ti srce izgriza zmija; larve izgrizaju plod ka sredini

kaubar kar je mogoče žvečiti/gristi/zgristi

kláti koljem, kolji -ite, klal -ala, klan -a
I.
1. klati, ubijati: klati prašiča, kuro
2. cijepati (cep-), kalati: klati drva, les
3. zavijati, čupati: po trebuhu ga kolje; mevlje ga koljejo
crvi ga jedu
II. klati se
1. klati se, gristi se: psi se koljejo
2. cijepati se, kalati se: skril se lepo kolje

mandō² -ere, mandī, mānsum (prim. gr. μασάομαι žvečim, grizem, μαστάζω žvečim, μάσταξ)

1. (pre)žvečiti, prežvekovati: Plin., Q., dentibus manditur atque molitur cibus Ci., omnia minima mansa Ci. prav na drobno prežvečeno, mandere humum V., Val. Fl. (= ὀδὰξ ἑλεῖν γαῖαν Hom.) zemljo (rušo) žvečiti, z zobmi zagristi v zemljo = ranjen pasti na zemljo.

2. žvekaje (z)gristi, (z)drobiti, razžvečiti, použi(va)ti, (po)jesti, (po)žreti: lora L. ali lora et pelles Val. Max. (sc. ob hudi lakoti), apros Plin., leo manditque trahitque pecus V., tristia vulnera (nesrečno razsekano mesovje) saevo dente m. O.; metaf.: corpora maerebat mandier (= mandi) igni Matius ap. Varr. da ogenj požira trupla = da trupla zgorevajo. — Dep. soobl. mandor, mandi: Prisc.