Franja

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

verrūcula -ae, f (demin. verrūca)

1. bradavičica: Cels., Col.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina (prim. verruca 2.): Arn.

горб m grba; (lj.) hrbet;
зарабатывать своим горбом zaslužiti s trdim delom, prigarati;
испытать на своём горбу občutiti na svoji koži

armiger [á:midžə] samostalnik
upravičen nosilec grba

blazon¹ [bléizn] samostalnik
grb; zastava; opis grba; razglasitev

canton¹ [kǽntən]

1. samostalnik
kanton, okraj; kvadrat v zgornjem delu grba

2. prehodni glagol
v kantone, okraje razdeliti

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

rognone m

1. ledvice (zaklane živali)

2. kulin. ledvična jed

3. alpin. kamnita grba (v ledeniku)

Zahnhöcker, der, Anatomie zobna grba

angelo m

1. angel:
angelo del male, delle tenebre hudič, zlodej
angelo custode angel varuh; pren., šalj. policaj, stražnik

2.
angelo di mare zool. grba (Squatina squatina)

crook¹ [kruk] samostalnik
kavelj, kljuka; pastirska palica; krivina, ovinek, vijuga
sleng slepar, tat

by hook or by crook nepremišljeno, na vrat na nos, tako ali tako
sleng to get on the crook nepošteno pridobiti
a crook in the back grba
a crook in the lot udarec usode

gibber¹ -era -erum (gibbus 3) grbav, grbast: boves VARR., gallinae, genus gallinarum PLIN., Murena gibber erat SUET.; metaf.: caput VARR. AP. NON. kakor grba štrleča.

grb² moški spol (-a …) živalstvo, zoologija Sciaena: der Umberfisch
navadni grb (atlantska grba) der Umberfisch, der Adlerfisch
pisani grb der Schattenfisch

grb samostalnik
1. (simbol) ▸ címer
2. (kot nagrada ali priznanje) ▸ címer [érdemérem] ▸ cím, kitüntetés, érdemérem

gŕbica (-e) f

1. dem. od grba gobbetta

2. zool. perla cornea

kamelji pridevnik
1. (o kameli ali kamelah) ▸ tevePovezane iztočnice: kamelji safari

2. (o izdelkih in hrani) ▸ teve
3. (v kulinariki) ▸ teve
4. (o barvi) ▸ teveV kolekciji ne manjkajo niti zemeljski toni, siva, kamelja in čokoladni odtenki. ▸ A kollekcióból nem hiányoznak a földtónusok, a szürke, a teveszín és a csokoládé árnyalatai sem.

kamnít (-a -o) adj.

1. di pietra; lapideo:
kamnit obod (vodnjaka) vera (di pozzo)
kamnit tlak acciottolato
rel. kamnito korito pila

2. sassoso, sasseo, pietroso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kamnit svet masseto
grad. kamniti blok massello
metal. kamniti kalup pretella
kamniti pomol risalto
arhit. kamniti stebrič balaustro
alp. kamnita grba rognone
kamnita cesta sassaia

luna f

1. mesec, luna:
luna nuova mlaj
luna piena ščip, polna luna
mezza luna polmesec
abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
volere la luna pren. zahtevati nemogoče

2. mesec:
luna di miele pren. medeni tedni
avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

3. igre mond (pri taroku)
PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star

pesce m

1. zool. riba:
pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

2. kulin. riba, ribe:
pesce fresco sveže ribe
pesce congelato zmrznjene ribe
pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
zuppa di pesce ribja juha
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
sano come un pesce pog. zdrav ko dren
nuotare come un pesce plavati kot riba
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

3. pog. biceps

4. tisk izpust (besede, stavka); škrat

5.
pesce d'aprile prvoaprilska šala

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.