Franja

critiquer [kritike] verbe transitif kritizirati; grajati; oceniti, recenzirati

critiquer violemment la politique du gouvernement ostro kritizirati vladno politiko
il a peur de se faire critiquer boji se kritike
se faire critiquer biti kritiziran (napaden, grajan, obsojen)
critiquer un livre avec impartialité nepristransko oceniti knjigo

culpō -āre -āvī -ātum (culpa)

1. koga ali kaj kot krivega (krivo) (po)grajati, (po)karati, česa ne odobravati; abs.: qui (amicum absentem) non defendet culpante alio H., non tam, culpetne probetne, eloquitur O.; z acc. personae: Pl., Varr., Q., Vop., c. Homerum Luc. fr., „ignoscite“, dixit, „quos modo culpavi“ O., c. Neronem Suet.; z inf.: ut illam culparet haec tradidisse Q.; v pass.: laudatur ab his, culpatur ab illis H., culpari metuit Fides H., num ergo culpandus est ille, i. e. reprehendendus Plin. iun.; s praep.: cum ob id culparetur Suet., in quo merito culpetur Suet.; z acc. rei: Ter., deorum consilia Pl., sua laudare, culpare Luc. fr., vir bonus … versus reprehendet inertes, culpabit duros H., faciem deae culpavit O., c. statuas Mart.; v pass.: in tantis vitiis hominum plura culpanda sunt quam laudanda Plin. iun.; od tod subst. gerundivum culpanda -ōrum, n (kar je) graje vredno: Q.

2. occ. koga ali kaj (o)kriviti, (ob)dolžiti, krivdo zvrniti (zvračati) na koga, kaj, krivdo podtakniti (podtikati) komu, čemu, krivdo (z)valiti na koga, kaj: tibi (od tebe) … culpatus Paris V., culpantur frustra calami H., arbore nunc aquas culpante, nunc torrentia agros sidera, nunc hiemes H., c. infecundiam agrorum et caeli intemperiem Col. Od tod adj. pt. pf. culpātus 3 graje vreden: vinum M. slabo vino, culpatius esse arbitror verba nova dicere Gell.

damn¹ [dæm]

1. prehodni glagol
prekleti, preklinjati; grajati, karati, zmerjati; obsoditi, obsojati; pogubiti

2. neprehodni glagol
kleti

to damn a play izžvižgati igro
to damn s.th. with a faint praise previdno kaj hvaliti
I'll be damned if naj me vrag vzame, če

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

deplore [diplɔ́:] prehodni glagol
obžalovati, objokovati; grajati

deprecare v. tr. (pres. deprēco)

1. knjižno zaklinjati, rotiti

2. grajati; obsoditi, obsojati:
tutti deprecarono il gesto vsi so obsodili dejanje

deprecate [déprikeit] prehodni glagol
moliti za odvrnitev (nesreče, zla); ne odobravati, grajati, obsojati; odvračati; milo prositi

to deprecate s.o.'s anger prositi koga, naj se ne jezi
to deprecate war ne odobravati vojne

désapprouver [dezapruve] verbe transitif ne odobravati, grajati; protestirati

la foule désapprouva bruyamment množica je hrupno protestirala

désavouer [dezavue] verbe transitif (za)tajiti; zanikati, preklicati; ne prizna(va)ti, ugovarjati (quelqu'un komu), pustiti na cedilu, postaviti na laž; ne odobravati, grajati, obsojati

désavouer un enfant ne priznati otroka za svojega
désavouer la paternité d'un enfant zanikati očetovstvo otroka
désavouer la conduite de quelqu'un ne odobravati, grajati vedenje kake osebe
désavouer un ambassadeur dezavuirati, na laž postaviti poslanika

dezaprobá dezaprób vt. ne odobravati, grajati

disallow [disəláu] prehodni glagol
odbiti, ne odobravati; grajati, prepovedati; obsoditi, obsojati; odkloniti

disapprovare v. tr. (pres. disapprōvo) ne odobravati; grajati

disapprove [disəprú:v] prehodni glagol (of)
ne odobriti, ne odobravati; grajati, zameriti, obsojati, zavreči; izražati svojo nevoljo

to be disapproved of povzročiti negodovanje

discommend [diskəménd] neprehodni glagol
ne odobriti, grajati, karati

discountenance² [diskáuntinəns] prehodni glagol
pogum vzeti, jemati, oplašiti, ne odobravati, grajati; v zadrego spravljati, zbegati

disfavour² ameriško disfavor [dísféivə] prehodni glagol
ne biti naklonjen, grajati, ne marati; ne odobravati

dispraise [dispréiz]

1. samostalnik
graja, neodobravanje; nezadovoljstvo

2. prehodni glagol
grajati, ne odobravati

dojení -ésc vt. grajati, karati

dress down prehodni glagol
pogovorno grajati

drop across neprehodni glagol
naleteti, srečati; grajati