Franja

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

chicotin [šikɔtɛ̃] masculin grenčica

amer comme chicotin grenek kot pelin

cocēnte agg. pekoč, žgoč, vroč (tudi pren.):
passione cocente vroča strast
delusione cocente žgoče razočaranje
rimprovero cocente grenek očitek, ostra graja

difficilis -e, adv. difficulter, prim. opombo (dis in facilis)

1. kar je težko narediti izvršiti, težak, težaven, težko izvedljiv: res Ter., Ci., causa, iudicium Ci., quae facilia ex difficillimis animi magnitudo redegerat C., haud d. ictus L., d. urina Pl. težava pri uriniranju, d. venter Plin. zapeka, etsi difficulter atque aegre fiebat C., haud difficulter S., L., Cu., T., difficilius confieri C., verae amicitiae difficillime reperiuntur Ci.; z inf. kot subj.: quoi verba dare difficile est Ter., difficile est tacere, cum doleas Ci., difficillimum est formam exponere optimi Ci., non fuisse difficile cavere C., loqui facile est, praestare difficile Lact.; z ut: difficile est, ut mihi de absente credas Plin. iun.; s sup.: difficile dictu, factu Ci., intellectu N., aditu Cu., perfectu difficilia Gell., difficillima tractatu Corn.; z ad in gerundijem: res difficilis ad perdocendum Ci., difficilius ad eloquendum Ci.; difficile ad fidem est L. težko je verjeti; subst. neutr.: ne difficilia optemus Ci., in difficili est L. težko je, non ex difficili causa petenda subest O., ex difficilioribus ad faciliora Q.; occ.
a) (o znanstvenem raziskovanju) težaven, zamotan, zapleten: res obscurae et difficiles Ci., contortae res et saepe difficiles Ci., difficiles explicatus habere Ci., o quam difficilis est ignorantibus veritas et facilis scientibus Lact.
b) (o krajih, poteh idr.) težko prehoden, težko pristopen, težak, težaven, nevaren: palus, transitus C., aditūs C., H., L., iter C., S., ascensus C., L., quod erat (oppidum) difficili ascensu atque arduo Ci., locus … nobis aditu difficilis S., d. scopuli V.
c) (o raznih časovnih razmerah) neugoden, nevaren, težaven: difficili rei publicae tempore, tempus anni difficillimum, temporibus illis difficillimis Ci., tempus autem erat difficillimum C., bellum d. Ci., morbus difficillimus Ci., d. obitus V., cibus Iuv.; subst. neutr. pl.: pati vel difficillima malumus quam servire Ci.

2. pren. s komer je težko biti (živeti, govoriti), težek, trd, čemeren, trmast, svojeglav, nedostopen, čudaški: parentem habere … in liberos difficilem Acc. ap. Ci. trdega, d. senex Ter., sunt morosi … et difficiles senes Ci. svojeglavi in čemerni, difficilem et morosum offendet garrulus H., difficillimā naturā N. svojevrstne čudi, čudaški, difficilis alicui H., L., O. nedostopen, precibus alicuius difficilis O. neizprosen do koga, puella nimis facilis difficilisque nimis Mart. nedostopna, d. equus Sil. trmast; (o stvareh): d. bilis H. čemeren, grenek, difficiles terrae V. pust, nerodoviten svet.

Opomba: Redki adv. obl. difficiliter: Ci., Vitr., Cels., Col., G., Lact.; difficile: Cels., Vell., Suet., Iust., Pall.

grenák, grenèk amer, dur

grenke besede paroles ženski spol množine amères
grenka resnica amère (ali cruelle) vérité ženski spol
grenko razočaran amèrement (ali cruellement) déçu
točiti grenke solze verser des larmes amères, pleurer amèrement

grenkljat (-a, -o) bitterlich; (rahlo grenek) zartbitter

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

okús gusto m ; sabor m

brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
z okusom oblečen elegante
oster okus gusto picante
pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
imeti okus za tener gusto para (a/c)
imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
imeti okus po prismojenem saber a quemado
izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
napraviti po svojem okusu hacer su gusto
priti na okus za tomar gusto a

pêlin botanika absinthe ženski spol

grenek kot pelin amer comme chicotin

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

rahlo

1. leicht, ein wenig, sanft; figurativno ein wenig

2. zart- (grenek zartbitter), -lich (moder/rdeč/rumen … bläulich/rötlich/gelblich); leicht- (poškodovan leicht beschädigt, ranjen [leichtverletzt] leicht verletzt)

3.
biti rahlo smešen einen Zug ins Lächerliche haben
rahlo škiliti einen Silberblick haben

rumex -icis, m, f (iz *srumex iz nekega adj. *ru-mos kisel, grenek (grenak)); indoev. kor. *su̯er-, *su̯r̥- (od tod *sru-) kisel, grenek biti; prim. stvnem. sūr = nem. sauer = ang. sour, lit. sūras slan, sl. surov, lat. rūta = gr. ῥυτή rutica)

1. bot. kislica, starejše kisavec: Plin., indunt coriandrum, feniculum, alium atrum holus, apponunt rumicem, brassicam, betam, blitum Pl., lenti calido, eluella et rapulo, rumice Tit. fr., hic holus, hic late fundentes bracchia betae fecundusque rumex malvaeque inulaeque virebant V. (Moretum).

2. zažigalna puščica (strélica, strelíca), (puščica) zažigača: tum spara, tum rumices portantur, tragula porro Luc. fr., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae … Gell., rumex [genus teli simile spari Gallici, cuius] meminit Lucili[us … ] Fest.

Sardī² -ōrum, m (iz gr. Σαρδώ = lat. Sardinia) Sárdi, Sardín(ij)ci, preb. otoka Sardinija, zloglasni zaradi svoje nezvestobe: CI. Ker so bili sard(in)ski sužnji po sardin(ij)ski vojni zelo poceni, preg.: Sardi venales (o zaničljivih ničvrednežih): VARR. AP. NON., CI. EP., AUR. Od tod adj.

1. Sardus 3 sardín(ij)ski: Tigellius H., mel H. grenek med, creta PLIN. sardinska valjavska ilovica; subst. Sarda -ae, f Sárdka, Sardínka: CI. (z namigom na pomen subst. sarda).

2. Sardŏnius 3 (Σαρδόνιος) sardín(ij)ski: CL., herba V. neka grenka, strupena vrst zlatičnic, menda naše plemenitašice (Ranunculus hirsutus LINN.)

3. Sardōus 3 (Σαρδῷος) = Sardinius: regna O., terra SIL., mare PLIN., insula CL. = Sardinia. Subst. Sardinia -ae, f otok Sardínija: VARR., CI. EP., L., H., MEL., PLIN., MART.; od tod znova adj. Sardiniēnsis -e sardín(ij)ski): terra LUC. FR., triumphus N.

sarkazem samostalnik
neštevno (raba zbadljivih pripomb) ▸ szarkazmus, gúnyDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és a hangjában maró gúny volt.
Zgodba romana je polna sarkazma, ironije in družbene kritike. ▸ A regény története szarkazmussal, iróniával és társadalomkritikával van teli.

tōssico

A) agg. (m pl. -ci) strupen, toksičen

B) m (pl. -ci)

1. strup (tudi pren.):
amaro come il tossico grenek kot žolč

2. neužitna jed

3. m (f -ca; m pl. -ci) žarg. drogiranec, drogiranka; narkoman, narkomanka

veleno m

1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

3. pren. strupeno, zlobno namigovanje

vitriol [vitrijɔl] masculin vitriol; koncentrirana žveplena kislina, galica

style masculin au vitriol zelo trpek, grenek slog
vitriol blanc, bleu, de cuivre, vert cinkova, modra, bakrena, železna galica; vieilli zelo močan alkohol slabe kakovosti

začŕtati (-am) | začrtávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi

2. pren. segnare, solcare, scavare:
obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca

3. gozd.
začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)

B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro