Franja

najodličnejš|i (-a, -e) der/die/das vornehmste
najodličnejši gost prireditve: der Stargast

nepovábljen no invitado

nepovabljen gost intruso m

nèpovábljen non invité

nepovabljeni gost intrus moški spol, malvenu moški spol, importun moški spol

nezaželèn undesired, undesirable, unwished (-for); unwanted

nezaželèn gost an unwished-for guest
zelo, skajno nezaželèn welcome as a cold in the head
biti nezaželèn to come amiss

obed [è] moški spol (-a …) das Essen, die Mahlzeit, (kosilo) das Mittagessen
čas obeda die Essenszeit, Tischzeit
vstati od obeda vom Tisch aufstehen
… pri obedu Tisch-
(gost der Tischgast, pogovor das Tischgespräch)
pri obedu bei Tisch
k obedu zu Tisch

obiskoval|ec moški spol (-ca …) der Besucher; (gost) der Gast, der Besuch; prireditve, obredov: -besucher, -gänger (festivala Festivalbesucher, galerije Galeriebesucher, gledališča Theaterbesucher, Theatergänger, kina Kinobesucher, Kinogänger, koncerta Konzertbesucher, verskih obredov Kirchgänger)
obiskovalec sejma der Messegast, der [Meßbesucher] Messbesucher
množica obiskovalcev die Besucherschar, der Besucherstrom
število obiskovalcev die Besucherzahl
obiskovalci množina das Publikum
| svoj. prid.: obiskovalčev

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

penzionsk|i [ó] (-a, -o) pensions- (gost der Pensionsgast, cena der Pensionspreis)

penziónski (-a -o) adj. tur. di, della, da pensione:
penzionski gost, penzionska gostja pensionante

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

počítniški de vacances

počitniški dom maison ženski spol de vacances (ali de récréation), centre moški spol de repos
počitniški gost vacancier moški spol, estivant moški spol
počitniška hišica villégiature ženski spol
počitniška kolonija colonie ženski spol de vacances
počitniški tečaj cours moški spol de vacances (ali d'été)

počutiti se kot kralj frazem
(zelo dobro se počutiti) ▸ császárnak érzi magát
Gostince je vselej spremljalo načelo, naj se gost počuti kot kralj. ▸ A vendéglátósokat mindig is az az elv vezérelte, hogy a vendég érezze magát császárnak.

prehóden transitional; transition; gramatika transitive, active; (dostopen) passable; (začasen) temporary, provisional; (nedokončen) provisory, not yet settled, interim

prehódna določila provisional regulations pl, temporary provisions pl
prehódna doba, prehódno obdobje transitional period
prehóden glagol transitive verb
prehódna cesta passable road
prehóden gost, najemnik a transient (guest), a transient (tenant)
hotel za prehódne goste ZDA transient hotel
prehóden plašč light overcoat (for spring and autumn wear)
prehóden predpis temporary (ali transitional) provision
prehóden stadij transitional stage
prehódno stanje transitional state
prehódno taborišče transit camp
prehóden ukrep transitional measure

prehóden transitoire, de transition; franchissable, praticable, traversable, de passage ; (bežen, minljiv) passager ; gramatikalno transitif ; (sezonsko) de demi-saison

prehodna doba, prehodno obdobje époque ženski spol (période ženski spol) intermédiaire (ali de transition, transitoire)
prehodna določba disposition ženski spol transitoire
prehoden glagol verbe moški spol transitif
prehoden gost hôte moški spol de passage
prehodna obleka vêtement moški spol (ali robe ženski spol) de demi-saison
prehodni pojavi phénomènes moški spol množine de transition
prehodni pokal, prehodna zastava coupe ženski spol, drapeau moški spol de challenge
prehodna postaja station ženski spol intermédiaire
prehoden režim régime moški spol transitoire
prehodno stanje état moški spol de transition
prehodna vlada gouvernement moški spol de transition
tekma za prehoden naslov, prehodno nagrado challenge moški spol

prehóden¹ (-dna -o) adj.

1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
prehodno obdobje periodo di transizione
min. prehodne kamenine rocce di transizione
geol. prehodna cona zona di transizione
jur. prehodne določbe norme transitorie
polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
prehodni gost cliente di passaggio

4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
lov. prehodna divjad selvaggina di passo
žel. prehodna postaja stazione passante
lingv. prehodni glagol verbo transitivo
teh. prehodni meh soffietto
šport. prehodni pokal coppa challenge
jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
elektr. prehodni preklop collegamento in serie

red|ek [é] (-ka, -ko)

1. (ne gost) lasje: schütter, spärlich, dünn; glavnik: grobzinkig

2. (ne pogost) selten, rar
biti redek eine Seltenheit sein

3. tekoč: dünnflüssig, dünn

4. izjeme ipd.: wenige
z redkimi izjemami mit wenigen Ausnahmen, bis auf einige Ausnahmen
redki ljudje: wenige
prav redki ljudje: die Wenigsten
na redke čase selten

réden (-dna -o) adj.

1. regolare; ordinario; ekst. sistematico:
redni in posebni vlaki treni regolari e speciali, di linea e speciali
redna vojska unità regolari, esercito regolare
šol. redni profesor ordinario, cattedratico
jur. redni postopek procedura ordinaria
šport. redni čas tempi regolari

2. effettivo; abitudinario, assiduo:
redni član socio effettivo
redni gost cliente assiduo
redno ponavljanje periodicità, ricorso, il periodico ripetersi

smog samostalnik
ekologija (o zračnem onesnaženju) ▸ szmog, füstködPovezane iztočnice: londonski smog, poletni smog, zimski smog

stálen (-lna -o) adj.

1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui

2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami

3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio