Franja

matron [méitrən] samostalnik
matrona, dostojanstvena gospa; upraviteljica (zavoda, bolnice, zapora)

matron of honour glavna poročna družica

mātrōna¹ -ae, f (māter)

1. častna svobodnorojena poročena ženska, omoženka, poseb. s stranskim pomenom imenitnosti, dostojanstva, spodobnosti, krepostnosti, odlična gospa, dama, žena visokega stanu, hišna mati, gospodinja, matrona (naspr. pogosto meretrix): Pl., O., Iust., Suet., luxere matronae ut Brutum L., sanctitas matronarum Ci., matrona Iuno (kot priimek Junone, zavetnice žena) H.

2. redkeje zakonska družica, (zakonska) žena, soproga: Sil., Suet., matronae et virgines Ci., matronae puerique V., matrona bellantis tyranni H., m. tonantis O., m. Gai principis Plin.

matrone [-trɔn] féminin matrona, starejša dostojanstvena gospa; vieilli, médecine babica; médecine splavuša (ki hudodelsko odpravlja človeški plod)

milòsrdnica ž
1. usmiljenka
2. usmiljena gospa: majka božja milosrdnica

Notre Dame [-dam] religion Naša ljuba Gospa, Mati božja; cerkev, slika Matere božje

nurus -ūs, f (indoev. obl. *snusos, *snusā (morda iz kor. *sneu̯- vezati; *snusos torej pomeni „tista, ki povezuje dve družini“); prim. skr. snuṣā́ = gr. νυός = sl. snaha = hr. snàha = stvnem. snur)

1. snaha: Suet., Icti. idr., socrūs uno animo oderunt nurūs Ter., mater amicam inpuri filii tamquam nurum sequebatur Ci., regiae nurūs L., iam tua, Laomedon, oritur nurus (= Avrora, soproga Laomedontovega sina Titona) O.

2. metaf.
a) sinova nevesta: Icti.
b) vnukova ali pravnukova soproga: Icti.
c) pesn. nevesta, tudi mlada (zakonska) žena, mlada gospa: Mart., Stat., inde fluunt lacrimae, stillataque sole rigescunt de ramis electra novis, quae lucidus amnis excipit et nuribus mittit gestanda Latinis O., mixtaeque viris matresque nurusque O. stare in mlade žene.

Opomba: Gen. sg. nuruis: Aus.

principessa f

1. kneginja

2. princesa

3. pren. velika gospa (tudi slabš.)

ricahembra ženski spol odlična gospa

Schloßherrin, Schlossherrin, die, grajska gospa

señorona ženski spol ugledna gospa

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

superdōnna f iron. velika gospa, dama:
darsi arie da superdonna igrati veliko gospo

vlàdika
1. m (stsla.) vladika, cerkveni vladar, episkop, škof: vladika Petar Petrović Njegoš; vladika Josip Juraj Štrosmajer
2. ž plemenita gospa v patricijskem Dubrovniku

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

andska jagoda stalna zveza
1. botanika Physalis peruviana (drevo) ▸ perui földicseresznye, poha
Gospa je prosila za sadike andske jagode. ▸ A hölgy a perui földicseresznye palántáját kérte.
Sopomenke: perujska češnja, perujsko volčje jabolko

2. (plod) ▸ perui földicseresznye
V starejšem izvodu revije sem našla prispevek o sadežu andska jagoda. ▸ A magazin egy régebbi példányában találtam egy cikket a perui földicseresznye gyümölcséről.
Sopomenke: perujska češnja, perujsko volčje jabolko

avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod

borza dela stalna zveza
1. v ekonomiji (trg dela) ▸ állásbörze, munkakerőpiac
Danes njegovo podjetje zaposluje 50 odstotkov invalidov, ki jih je vzel z borze dela. ▸ Ma vállalata 50 százalékban rokkantakat foglalkoztat, akiket a munkaerőpiacról vett át.

2. (urad) ▸ foglalkoztatási hivatal, munkaügyi központ
Šla je na borzo dela in se postavila v vrsto, pri okencu pa je stala neka lepo oblečena gospa, ki je z uslužbenko govorila nemško, iskala je primerno sobarico. ▸ Elment a foglalkoztatási hivatalba, és beállt a sorba, az ablaknál egy csinos hölgy állt, aki németül beszélt az ügyintézővel, és megfelelő szobalányt keresett.

circolo m

1. krog:
circolo vizioso pren. začarani krog
circoli polari geogr. polarnika, tečajnika, polarna kroga

2. biol. krvni obtok

3. admin. okrožje

4. klub, društvo, družina:
circolo di cultura kulturno društvo; krožek, skupina; sprejem:
la signora tiene circolo ogni mercoledì gospa sprejema vsako sredo

5. pl. pren. krogi:
circoli bene informati dobro obveščeni krogi

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

domàč doméstico; casero; nacional

v domači hiši en la casa paterna
za domačo uporabo para uso doméstico
domača obleka vestido m casero
domača hrana comida f casera, cocina f casera
domači učitelj preceptor m
domač pes perro m casero
domač kruh pan m casero
domača industrija industria f del país
domači (ljudje) gente f de la casa
domače specialitete especialidades f pl del país
domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
domače zdravilo remedio m casero
domača žival animal m doméstico
domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg