Franja

šljȉvovača ž slivova gorjača, palica

waddy [wɔ́di]

1. samostalnik
avstralsko (lesena) bojna gorjača (domačinov)

2. prehodni glagol
napasti, udariti z gorjačo

bastone m

1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi

bet [è] moški spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika (kocen) der Stiel

2. (gorjača) die Keule

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

nudo moški spol vozel; zanka, petlja, zaplet; grča; pomorstvo vozel, morska milja

nudo corredizo zanka, petlja
nudo gordiano gordijski vozel
echar un nudo zadrgniti, zavozlati
hacerse el nudo kravato si zavezati
bastón de nudos grčavka, gorjača
Ileno de nudos grčav, vejnat

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche

policíjski police(-); of the police; belonging to the police, ordered by the police

policíjski direktor chief constable, ZDA chief of police
policíjska država police state
policíjska gorjača, pendrek truncheon, ZDA billy club, billy, nightstick
policíjski komisar police commissioner
policíjsko nadzorstvo police supervision, police surveillance
policíjska oblast police authorities pl
policíjska racija police raid
policíjski patrolni avto police car, patrol car, ZDA cruiser, squad (ali prowl) car
policíjski revir police station
policíjski pes police dog
policíjski poseg police intervention
policíjski vohljač police spy
policíjska patrulja police picket
policíjski zapor lockup
policíjska ura curfew, (čas zapiranja točilnic) closing hour, legal closingtime; pogovorno chucking-out time

policíjski de policía; policíaco

policijska akcija (komisar, stražarnica, uredba, komisariat) operación f (comisario m, puesto m, ordenanza f, comisaría f) de policía
policijska gorjača (pendrek) porra f
policijski pes perro m policía
policijski konfident confidente m de la policía
policijska država (kazen) Estado m (sanción f) policial
policijski avto coche m de la policía, (»marica«) coche m celular
policijska patrulja patrulla f de policía, (avto) coche m radio-patrulla
policijski revir distrito m de vigilancia
policijsko nadzorstvo vigilancia f policíaca
pod policijskim nadzorstvom bajo vigilancia policíaca
policijska ura (za lokale) hora f de(l) cierre
policijski uradnik agente m de policía, funcionario m del cuerpo de policía
policijski zapor (ječa) cuarto m de arresto

rhopalon -ī, n (gr. ῥόπαλον bat, kij, gorjača) bot. = nymphaea vodna lilija, beli pljučnik: Plin., Ap. h.

towel [táuəl]

1. samostalnik
brisača

towel rack stojalo, obešalnik za brisačo
lead(en) towel sleng, figurativno, zastarelo krogla, izstrelek
oaken towel gorjača, palica
round towel roller towel vrtljiva brisača
to throw in the towel figurativno priznati se za premaganega, priznati poraz

2. prehodni glagol
(o)brisati, osušiti (z brisačo), otreti
sleng (pre)tepsti, (pre)mlatiti
neprehodni glagol
(o)brisati se, otreti se (z brisačo)

κορῠ́νη, ἡ ep. ion. kij, bat, gorjača, ξύλων lesena, σιδηρείη z železom okovana.

σκῆπτρον, τό 1. palica, gorjača. 2. palica kot znamenje časti ali vladarske oblasti: a) žezlo; pren. vladarska oblast, vlada, palica svečenika, glasnika, sodnika; b) opora, podpora.

σκυτάλη, ἡ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen; tajno sporočilo.