Franja

alp [ælp] samostalnik
visoka gora planina

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Argaeus² -ī, m: Cl. ali Argaeus mōns: Plin., Amm. Argaj, Argajska gora, visoko, vedno zasneženo gorovje v Kapadokiji. Od tod adj. Argaeus 3 argajski: gramina, nives Cl.

Athōs, dat. in abl. Athō, acc. Athŏn in Athō, m (Ἄϑως) Atos, Sveta gora na polotoku Akti: Ci., L., V., O., Cat. idr. — Polat. soobl. Athō (Athōn) -ōnis, m: nom. Athō L., Athōn Serv., acc. Athōnem in abl. Athōne Ci.; apel. strma gora: asperi Athones Luc. ap. Gell.

Aureus mōns Zlata gora, gora in mesto v gornji Meziji: Eutr.

ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
ballon d'oxygène steklenica s kisikom
ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
maniement masculin du ballon obvladanje žoge
monter en ballon vzleteti v balonu
passer le ballon podati žogo
pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo

berg [bə:g] samostalnik
ledena gora

bergehoch visok kot gora

bòbija ž
1. boč, bokata gora, kopast vrh hriba: išli su nasumice, pazeći samo poznate brdske grbe i -e, ispod kojih se probija Tara
2. predzgodovinski grobovi: preistorijska su groblja poznata pod imenom mogile, humke, gomile ili -e
3. dial. kup: bobija banknota

br̀dina ž visok hrib, visoka gora

celsitūdō -inis, f (celsus)

1. visokost = postavnost, vznesenost: corporis Vell.

2. visokost = višina kake gore: summae celsitudinis esse Ap.; met. = visoka gora: aversa, erectior Ap.

3. pren.
a) višek, visoko stališče: huius saeculi Aug., historiae discurrere per negotiorum celsitudines assuetae Amm. = le najvažnejše dogodke pretresati.
b) v pozni lat. visokost kot naslov: Cod. Th.

Citius mōns Kitijska gora v Makedoniji: L.

Coracēsium -iī, n Koracezij, mesto ob kilikijsko-pamfilijski meji: L., Plin.; v isti pokrajini mons Coracēsius Koracezijska gora: Plin.

čòk čoka m
1. klada, trupac: na ognjišču je gorel čok; zaspal je kot čok
usnuo je dubokim snom
2. panj: ruvati -e; mesar seka meso na -u
3. dežmek, dežmekavko, zdepavko
4. gorski čok izolirana, izolovana gora ili gorska skupina, nastala na prelomnicama

Eisberg, der, ledena gora

Eisblock, der, blok ledu; figurativ ledena gora; zum Eisblock gefrieren zledeneti

Eistafel, die, ploščata ledena gora

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

fell² [fel] samostalnik
britanska angleščina skalnata gora, planina, strmo golo pobočje, goličava

Fleischberg, der, gora mesa