Franja

domsk|i [ó] (-a, -o) Heim- (vzgoja die Heimerziehung, gojenec das Heimkind)

internat moški spol (-a …) das Internat
gojenec internata der Interne ( ein -r), der Internatsschüler
šola z internatom die Internatsschule

internát internado m

(polzunanji) gojenec v internatu (medio) pensionista m

intērno

A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata

B) m

1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše

2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5

3. obl. notranja stran kožuha

4. med. stažist

5. šport srednji igralec

6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev

7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki

interno notranji

interno m gojenec internata
por vía interna notranje (zdravilo)
de interno znotraj

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

semenišče samostalnik
(katoliška ustanova) ▸ szeminárium [katolikus intézmény]Povezane iztočnice: bogoslovno semenišče, veliko semenišče

zavod moški spol (zavóda …)

1. die Anstalt, das Institut (pogrebni Bestattungsinstitut, Bestattungsanstalt, Beerdigungsinstitut, Leichenbestattungsanstalt, učni Lehranstalt, za pokojninsko zavarovanje Pensionsversicherungsanstalt, za slepe Blindenanstalt, za socialno zavarovanje Sozialversicherungsanstalt, za zdravljenje alkoholikov die Trinkerheilanstalt, za zdravljenje zasvojenosti Entziehungsanstalt), die Einrichtung, die Institution

2. v državni upravi: das Amt (geodetski Vermessungsamt, hidrometeorološki Wetteramt, veterinarski Veterinäramt, za planiranje Planungsamt, za zaposlovanje Arbeitsamt, za zdravstveno varstvo medicina Gesundheitsamt)
zavod za šolstvo/izobraževanje die Unterrichtsbehörde, das Schulamt

3. denarni: das Institut ( Bankinstitut, Geldinstitut), die Kasse
kreditni zavod das Kreditinstitut, die Kreditanstalt, Darlehenskasse

4.
pravo kazenski zavod die Justizvollzugsanstalt, Strafvollzugsanstalt, Haftanstalt
kazensko poboljševalni zavod Strafbesserungsanstalt
vzgojni zavod die Erziehungsanstalt, das Heim
gojenec zavoda der Heimzögling
vodja/direktor zavoda der Heimleiter
vodstvo zavoda die Heimleitung
mesto v zavodu der Heimplatz

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

διο-τρεφής 2 (τρέφω) od Zevsa hranjen, božanski, Zevsov gojenec, od Zevsa postavljen.

θρέμμα, ατος, τό (τρέφω) 1. rejenec, gojenec, otrok; v slabem pomenu: zalega, zarod Λερναίας ὕδρας, ἀναιδές. 2. (domača) živina, žival.

παίδευμα, ατος, τό (παιδεύω) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost.

τροφή, ἡ, dor. τροφᾱ́ (τρέφω) 1. prehranitev, hranjenje, oskrba, vzreja, postrežba, vzgoja, odgoja. 2. način življenja, življenje. 3. živež, hrana, jed, denar za živež (prehranitev). 4. gojenec, potomci.

τρόφιμος 2 in 3 (τρέφω) vzrejen, odgojen, vzgojen; ὁ gojenec, rejenec.