Franja

einsaugen vsesati, posesati; Flüssigkeiten: vpijati, vpiti; posrkati; ein Mensch Rauch/Luft: globoko vdihniti/vdihavati

encasquetar globoko v čelo potisniti; dati (udarec)

escotado globoko izrezan, dekoltiran

fouailler [fwaje] verbe transitif (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati; figuré globoko užaliti

gash [gæš]

1. samostalnik
vsek, zareza, brazgotina
vulgarno ženski spolni organ

2. prehodni glagol
vsekati, globoko raniti, razparati

gemebundo globoko vzdihujoč, stokajoč

glaubensfest globoko veren

ha-ha [hahá:] samostalnik
pogreznjena vrtna ograja; globoko v jarek vzidana ograja

heart-strings [há:tstriŋz] samostalnik
množina globoko čustvo, čustvena navezanost
arhaično srčna vlakna

to pull at s.o.'s heart-strings vzbuditi čustva (ljubezni, sočutja, pomilovanja itd.), hudo prizadeti

home-felt [hóumfélt] pridevnik
doživljen, globoko občuten

*humer [üme] verbe transitif vsrka(va)ti, globoko vdihavati; (za)vohati

humer l'air frais vdihavati svež zrak
humer l'odeur d'un mets (za)duhati vonj jedi
humer sur le palais (vino) pokusiti

im-mergō (in-mergō) -ere -mersi -mersum

1. potopiti, potapljati, pogrezniti, pogrezati (v kako tekočino): O., Cu., Plin., Val. Max., Mel., Triton … virum inter saxa inmerserat undā V.; refl.: belua alto se immersit Cu., se flammis i. Val. Max.; med.: Ister immergitur Plin. se izliva, immersus in flumen Ci.; pass.:

2. pren.: pogrezniti, globoko vtakniti v —, skriti v kaj
a) v stvarnem pomenu: manum in os leonis Iust., partem arboris terrae Col.; refl.: se i. inter mucrones hostium Iust. vdreti se, se i. in contionem Pl.; med.: stella in pectore Leonis immergitur Plin. se skrije (skriva)
b) v pren. pomenu: se blanditiis in Asuvi consuetudinem penitus inmersit Ci. se je vrinil, vgnezdil, se studiis suis acrius Sen. ph. zatopiti se v … , se penitus Pythagorae praeceptis Val. Max.

Opomba: Sinkop. pf. immersti: Pl. — Soobl. immergērī (= immergi): Col.

impenetrate [impénitreit] prehodni glagol
globoko predreti, prežeti

infelt [ínfelt] pridevnik
globoko občuten

inly [ínli] prislov
poetično globoko v srcu

innig (herzlich) prisrčen, (aufrichtig) iskren, (tief empfunden) globoko občuten; Feind, Beziehung: intimen; Adverb verbunden: tesno; Technik vermischen: dobro

inscribe [inskráib] prehodni glagol
vpisati, napisati, vnesti; posvetiti komu kaj (to)
ekonomija vknjižiti, vnesti
britanska angleščina registrirati imena kupcev (delničarjev)
figurativno globoko vtisniti (in v)
matematika včrtati (in)

ekonomija inscribed shares (ali stock) vpisano posojilo

in-sculpō -ere -sculpsī -sculptum (in [praep.], sculpō — scalpō)

1. vrez(ov)ati, vdolbsti, vseka(va)ti; z abl. loci: foedus insculptum columnā aëneā L., summam patrimonii saxo i. H., elogium tumulo Suet., monumento militem Suet., publicis monumentis Plin. iun., nomina tesseris Iust., postibus cornua O.; z dat.: litteras tabellae Q.; s praep. in z abl.: sortes in robore insculptae Ci.

2. metaf. (v duha, v srce) globoko vtisniti: natura insculpsit in mentibus, ut … Ci., innatum est et in animo quasi insculptum esse deos Ci.

3. na(d)pisati, z napisom označiti: dentes eburneos gentis suae litteris Val. Max.

internare

A) v. tr. (pres. intērno)

1. polit. internirati; poslati, pošiljati v internacijo

2. med. napotiti v umobolnico

B) ➞ internarsi v. rifl. (pres. mi intērno) (addentrarsi) prodreti, prodirati; iti globoko (v) (tudi pren.):
internarsi nella foresta iti globoko v notranjost gozda

in-ūrō -ere -ūssī -ūstum

1. vžgati (vžigati), ožgati (ožigati), zažgati (zažigati): notas et nomina gentis inurunt (vitulis) V., picturas i. Plin. (o enkavstičnem slikarstvu), notae corporis, quae parvulo inustae erant Iust., foramen i. Col. (o svedru) neenako (iz)vrtati (kakor dela ogenj), vulnere sanguis inustus O. ožgana na rani strjena kri, loca inusta Lucr. požgani, truncus rogo inustus Aur., ferro candente calcaribus inustis Col., quidquid vitiosi est, inurere Col. odž(i)gati, ros inustus sole Plin. posušena, inurentes (žgoč) calcaria ad infima crura, usque dum rumpatur Varr., comas Q. kodrati; pren.: illa calamistris Ci., Suet. s svojo frizersko umetelnostjo nališpati, ne qua generi suo nota nefariae turpitudinis inuratur Ci., inexpiabili litterarum notā per summam oris contumeliam inustus (ožigosan) Val. Max.; subst. pt. pf. inūsta -ōrum, n opekline, opečeno mesto, ožgano mesto: Plin.

2. metaf.
a) ožigosati, zaznamovati, naznačiti, označiti (označevati): homo inustus verissimis maledictorum notis Ci., probitatis signa domesticis inusta notis Ci., inuri notā censoriae severitatis Ci., Trasymenum lacum dirā inustum (esse) memoriā Val. Max.
b) neizbrisno vtisniti, globoko vtisniti: inustum mentibus nefariis bonorum odium Ci., ignominiam, infamiam Ci., maculam genti L., alicui summam superbiae crudelitatisque famam L.; occ.: (kaj zlega) prizade(va)ti, zada(ja)ti, povzročiti (povzročati): mala (scelera, vulnera) rei publicae ab illo inusta Ci., alicui dolorem Ci. pekočo bolečino povzročiti, quas leges nobis inusturus fuerit Ci. ki nam jih je hotel vsiliti.

3. žgati, peči, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti: sol inurens Cels., urinam testis candentibus Col., axis inustus solis equis Lucan., pars, quae curriculis solis inuritur Ap.