Franja

dežêlen (-lna -o) adj.

1. del paese

2. regionale, della regione; provinciale, della provincia:
deželna uprava amministrazione regionale
hist. deželni stanovi Stati Provinciali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. deželni glavar capitano provinciale
hist. deželni grof langravio
deželni knez principe, Landesfürst
hist. deželna bramba milizia territoriale
hist. deželna deska urbario
deželni zbor dieta (regionale)

družínski de familia; familiar

družinski glavar (krog, praznik, zadeva) cabeza f (seno m, fiesta f, asunto m) de familia
družinska grobnica panteón m de familia
družinska doklada plus m de cargas familiares
družinska sreča felicidad f doméstica
družinska podpora (življenje) subsidio m (vida f) familiar

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

famille [famij] féminin družina, rodbina; družinski krog

au sein de la famille v družinskem krogu
en famille med seboj, v najožjem družinskem krogu
affaire féminin, air masculin, caveau masculin, drame masculin de famille družinska zadeva, podobnost, grobnica, drama
chef (ali: soutien masculin) masculin, fête féminin de famille družinski glavar, praznik
droit masculin, nom masculin de famille rodbinsko pravo, ime
fils masculin de famille mladenič iz dobre, premožne družine
membres masculin pluriel de la famille družinski člani
famille de mots besedna družina
vie féminin de famille družinsko življenje
famille nombreuse številna družina
famille ouvrière, d'ouvrier delavska družina
famille des cuivres de l'orchestre skupina pihal v orkestru
être de bonne famille biti iz dobre družine
être chargé de famille imeti otroke

okrájen

okrájni glavar chief officer of a district; prefect
okrájno sodišče district court; VB county court

okrajn|i (-a, -o) Bezirks- (glavar der Bezirkshauptmann, načelnik der Bezirksvorsteher, urad Bezirksamt, zdravnik der Bezirksarzt, glavarstvo die Bezirkshauptmannschaft)

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

pléme tribu f ; raza f

glavar plemena jefe m de tribu

plême tribu ženski spol , peuplade ženski spol , race ženski spol

glavar plemena chef moški spol de tribu
plemenska žival animal moški spol de reproduction

róparski de brigand, de pillard, rapace, spoliateur

roparski glavar chef moški spol de brigands
roparska jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
roparski napad attaque ženski spol à main armée
roparski umor vol moški spol avec meurtre, assassinat moški spol suivi de vol (ali ayant le vol pour mobile), crime crapuleux
roparski vitez chevalier pillard
roparska zgodba histoire ženski spol de brigands, figurativno histoire à dormir debout, histoire incroyable

róparski expoliador; de ladrón ; fam ladronesco

roparski glavar capitán m de bandoleros
roparsko gnezdo, jama cueva f de ladrones, ladronera f
roparski morilec ladrón m asesino
roparski umor asesinato m con robo
roparski vitez (hist) noble m bandolero
roparski napad atraco m; ataque m a mano armada
roparski vpad, vdor saqueo m, (nekoč) algara f, correría f
roparska zgodba cuento m de ladrones

Thuȳs, dat. -ȳni, acc. -ȳn, -ȳnem, m Tíis (Tíin), glavar (dynastes) Paflagonije v času Artakserksa Mnemona: N.

tolovájski de brigand(s), de pillard

tolovajski glavar chef moški spol de brigands
tolovajska jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
tolovajska tolpa bande ženski spol (ali troupe ženski spol) de brigands

tolovájski

tolovajski glavar capitán m de bandoleros
tolovajska jama cueva f de bandoleros (ali ladrones)

vāpulāris -e (vāpulāre) dobivajoč udarce, namenjen za tepež, tepen; šalj. (o nekem sužnju): tribunus vapularis Pl. glavar pretepencev.

ἡγητήρ, ῆρος, ὁ poet. ἡγήτωρ, ορος, ὁ ep. (ἡγέομαι) vodnik, vodja, glavar, prvak, poveljnik.

κάρᾱνος, ὁ (κάρα) (po)glavar, načelnik, gospod, namestnik.

κοσμητής, οῦ, ὁ κοσμήτωρ, ορος, ὁ (κοσμέω) 1. krasitelj, snažilec. 2. reditelj, (po)glavar.

κυβερνητήρ, ῆρος, ὁ κυβερνήτης, ου, ὁ (κυβερνάω) krmar; pren. upravitelj (po)glavar, vodnik.