Franja

mētropolis¹, acc. -im, f (μητρόπολις) materinsko (matično) mesto, iz katerega izhajajo naselbine kakor hčere iz matere, ali glavno mesto, prestolnica kake pokrajine, ki je za druga mesta kakor mati hčeram (čisto lat. mater ali patria maior): Cod. I., Cod. Th.; pren.: metropolis et arx mentis Hier.

metropolitano

A) agg.

1. metropolitanski, ki se nanaša na metropolo, glavno mesto

2. metropolitski

3. voj.
truppe metropolitane enote iz matične države

B) m mestni prometnik

Netztaste, die, Elektrizität glavno stikalo

palmārius 3 (palma) = palmaris2; subst. palmārium -iī, n

1. odvetnikova nagrada (plačilo, honorar) po dobljeni pravdi: Ulp.

2. glavno delo: Ter.

pivoter [-vɔte] verbe intransitif vrteti se okoli svojega stožera, svoje osi; figuré vrteti se (sur, autour de okrog); militaire zasukati se, obrniti se; zariti se navpično v zemljo (korenina); pognati srčno, glavno korenino

la porte tourne sur ses gonds vrata se vrte na svojih tečajih

pòdjāžje s podjezje, svet med mlinščico in glavno strugo reke, potoka

post⁶ [póust]

1. neprehodni glagol
potovati s poštno kočijo; hiteti na potovanju

2. prehodni glagol
britanska angleščina oddati pošto, poslati po pošti; obvestiti koga
ekonomija vknjižiti v glavno knjigo (up)

to keep s.o. posted stalno koga obveščati
well-post dobro poučen

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

presidir predsedovati, načelovati; imeti glavno besedo

presidir el duelo biti glavni žalovalec
el retrato que preside el libro slika na naslovni strani
presidir en un tribunal predsedovati sodišču

prijèstōlnica ž, prijèstonica ž (ijek.), préstonica ž (ek.) prestolnica, glavno mesto

prikúha ž varivo, jelo od povrća, dodatak, prilog uz glavno jelo: meso s -o

primary² [práiməri] samostalnik
glavna stvar, osnovna stvar; osnovna barva (tudi primary colour)
zoologija glavno letalno pero (tudi primary quill ali feather)
sprednje krilo pri insektih (tudi primary wing)
elektrika primarni tok (tudi primary circuit)
astronomija glavni planet (tudi primary planet)
ameriško, politika predvolilno zborovanje (tudi primary assembly ali meeting)
za izbiro kandidata

protagoniste [prɔtagonist] masculin, théâtre protagonist, glavni junak; figuré oseba, ki igra glavno vlogo v kaki zadevi; pionir, začetnik, prvoborec (za kaj)

ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač

the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti

Reichshauptstadt, die, glavno mesto rajha

sixty-four dollar question [síkstifɔ: dɔ́lə kwésčən] samostalnik
ameriško, pogovorno najvažnejše, glavno vprašanje

star² [sta:] prehodni glagol
okrasiti, posuti (kaj) z zvezdami
tisk staviti (označiti z) zvezdico
gledališče dati (komu) glavno vlogo

starred with gold okrašen z zlatimi zvezdami
neprehodni glagol
blesteti, bleščati se
gledališče igrati glavno vlogo

starred by X.Y. v glavni vlogi (igra) X. Y.
to star it igrati glavno vlogo

Textteil, der, tekstovni del, glavno besedilo

urbs, urbis, f

1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.

2. occ.
a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.

3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q.

velaccio m (pl. -ci) navt. glavno vršno križno jadro