Franja

márenj -rnja ne (srvnj. maeren)
1. v. marnja
2. dijal. jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.

mētro¹ m

1. lit. metrum

2. ekst. knjižno stih, pesem

3. govor:
con lui devi usare un altro metro z njim moraš govoriti drugače

oración ženski spol govor; molitev; stavek

oración dominical očenaš
oración fúnebre pogrebni govor
oración de la mañana, oración matutina jutranja molitev
oración mental (vocal) tiha (glasna) molitev
oración de mesa molitev pri jedi
oración temporal časovni stavek
tocar a (la) oración zvoniti k molitvi
libro de oraciónes molitvenik
toque de oraciónes zvonjenje za molitev

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

orazione f

1. relig. molitev:
dire le orazioni moliti

2. govor:
orazione funebre nagrobni govor
orazione sacra pridiga

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

panegìrik m (gr. panegyris) panegirik, hvalnica, govor, pesem, ki poveličuje

parlance [pá:ləns] samostalnik
izražanje, govor

in common parlance preprosto povedano
in legal parlance juristično izraženo

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje

parlata f

1. govor, izgovor; žargon

2. pog. dolg govor, besedičenje

parler¹ [parle] masculin govorica, govor, način govorjenja; narečje

les parlers régionaux, méridionaux pokrajinska, južna narečja
parler nasillard nosljav(o) govor(jenje)

parōla f

1. beseda:
nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
non capire una sola parola ne razumeti prav nič
parola per parola dobesedno
giochi di parole besedne igre
giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
è questione di parole pren. samo za besede gre
parole sante! res je! tako je!
non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
buone parole prijazne besede
male parole hude, osorne besede
parole grosse žaljive besede
venire a parole sporeči se
scambio di parole razprava, diskusija
in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
uomo di poche parole redkobeseden mož
misurare, pesare le parole tehtati besede
sprecare le parole govoriti zaman
togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

2. beseda, pogovor, pouk:
ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
la parola di Dio božja beseda, božji nauk

3. beseda, izraz, rek:
mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
in una parola pren. skratka
la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
parola d'ordine pren. geslo, slogan
parole čenče, govorjenje:
essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
è una parola! pren. to je lahko reči!
quante parole! koliko nepotrebnih besed!
parole, parole, parole! besede, besede, besede!

4. govor:
il dono della parola dar govora
restare senza parola obnemeti

5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
chiedere la parola prositi za besedo
prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

6. govor (način, oblika):
avere la parola facile biti zgovoren

7. beseda, besedica, omemba:
non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

8. beseda, obljuba:
dare la parola obljubiti
mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
essere di parola biti mož beseda
parola d'onore! častna beseda!
rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

pateticume m slabš. pretirana čustvenost; jokava prisiljenost; patetičen spis, govor

peroración ženski spol (na)govor

per-ōrātiō -ōnis, f (perōrāre)

1. zadnji del govora, konec, sklep, sklepna beseda, zaključek, epilog, perorácija (naspr. initium): Q., Galbae peroratio, qui epilogus dicitur Ci.

2. končni govor ali sklepna razprava zadnjega govornika v razpravi, v katero je vključenih več oseb: Ci.

3. govor: hinc illa atrox peroratio in digitum Plin.

per-ōrō -āre -āvī -ātum (per in ōrāre)

1. govor (razpravo, razpravljanje) ali kaj podobnega konč(ev)ati, skleniti (sklepati): quoniam satis multa dixi, est mihi perorandum Ci., res illā die non peroratur, iudicium dimittitur Ci. narratione peroratā Corn., de qua cum dixero, totum hoc crimen decumanum peroraro Ci.; od tod pren.: sed haec tum laudemus, cum erunt perorata Ci. ep. ko bo vse pri kraju; occ. sklepni govor imeti (prim. perōrātiō): perorandi locum semper tibi reliquit Ci.

2. govor imeti, govoriti (poseb. pred sodniki), razpravljati, svojo misel (svoje misli) razode(va)ti (poda(ja)ti) o čem: accusatores et testes certatim perorabant T., contra tales oratores totam causam p. Ci., cum de ceteris perorasset, dixit N., a Q. Hortensio, clarissimo viro atque eloquentissimo causa est P. Sesti perorata nihilque ab eo praetermissum Ci., p. in aliquem Plin., Suet. idr., certabant, cui ius perorandi in rem darent T., breviter peroratum esse potuit (v kratkem času bi se dalo dognati) nihil me commisisse L.