Franja

Zadetki iskanja

  • sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
    list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
    sekira se je skrhala la scure si è spuntata
    nabrusiti sekiro affilare la scure
    dvoročna sekira mannaia
    mesarska sekira scure da macellaio
    tesarska sekira ascia da carpentiere
    pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
    pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
  • slučáj azar m ; casualidad f ; acaso m

    srečen slučaj feliz casualidad, feliz coincidencia f; (buena) suerte f; lance m de fortuna
    nesrečen slučaj triste casualidad, trágica coincidencia; mala suerte f
    nepričakovan slučaj caso; fortuito
    bil je gol slučaj ha sido una casualidad
    prepustiti slučaju dejar al azar, dejar al caso
    slučaj je hotel, da ... dió la casualidad que...
    slučaj je hotel, da je šel tam mimo quisó el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
  • smehljáti se (-ám se) imperf. refl. sorridere, arridere:
    veselo, zadovoljno se smehljati sorridere allegramente, con aria soddisfatta
    pren. sreča se mu smehlja la fortuna gli arride, sorride
  • sôben (-bna -o) adj. di, della camera; di, della, da stanza:
    sobne ptice, rastline uccelli, piante da appartamento
    sobna temperatura temperatura ambiente
    zool. sobna striga centopiedi, centogambe, fortuna (Scutigera coleoptrata)
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sovrážen2 (-žna -o) adj.

    1. nemico, ostile, avverso, animoso:
    sovražna usoda fortuna avversa
    sovražna propaganda propaganda nemica
    sovražno čustvo sentimento ostile, animoso

    2. nemico, dannoso; contrario:
    napredku sovražen človek un individuo nemico del progresso
    življenju sovražne snovi sostanze dannose alla vita

    3. (nanašajoč se na sovražnika) nemico:
    sovražno letalo aereo nemico

    4. (grozeč, nevaren) minaccioso, pericoloso:
    sovražni oblaki nubi minacciose
  • sréčen feliz; dichoso; afortunado ; (dogodek) fausto ; (bodočnost) venturoso

    srečen dan día m venturoso
    srečno pot! ¡feliz viaje!, ¡buen viaje!
    srečen slučaj feliz casualidad f, feliz coincidencia f, lance m de fortuna
    rodil se je pod srečno zvezdo ha nacido con buena estrella
    srečno dospeti llegar felizmente, llegar bien
    srečno! (rudarski pozdrav za srečno vrnitev iz jame) ¡buena vuelta!
  • sréčno adv. bene; felicemente, felice; fortunatamente:
    vse se je srečno končalo tutto è finito bene
    živeti srečno vivere felici
    srečno! (kot pozdrav, voščilo) buona fortuna!; prosit!
  • stánje1 estado m ; (položaj) situación f ; posición f ; condición f ; (barometra) altura f ; (vode) nivel m ; (gólov, šp) tanteo m

    stanje na tržišču estado del mercado; coyuntura f
    stanje blagajne estado de caja
    budno stanje estado de vigilancia
    duševno stanje estado mental, estado de ánimo (ali anímico)
    dejansko stanje estado de cosas
    alarmno stanje estado de alarma
    agregatno stanje estado de agregación, estado físico
    izjemno stanje estado de excepción
    naravno stanje estado natural
    obsedno stanje estado de sitio
    pravno stanje situación jurídica
    premoženjsko stanje estado económico, estado de fortuna
    prvotno stanje estado primitivo
    vodno stanje nivel m del agua
    najvišje plovno (vodno) stanje nivel máximo navegable
    merilec vodnega stanja indicador m de nivel del agua
    vojno stanje estado de guerra
    razglasiti vojno stanje poner en pie de guerra
    v vojnem stanju en estado de guerra
    vremensko stanje estado del tiempo, situación meteorológica
    plinsko (tekoče, trdno) stanje estado gaseoso (líquido, sólido)
    stanje zalog(e) existencias f pl en almacén
    zdravstveno stanje estado de salud, estado sanitario, estado físico
    vmesno stanje estado intermediario
    pri takem stanju en tal estado de cosas
    sedanje, trenutno stanje estado actual
    biti v dobrem stanju estar en buenas condiciones (ali en buen estado)
    biti v dobrem zdravstvenem stanju estar bien de salud
    biti v težavnem stanju estar en una situación difícil
    doseči najvišje stanje alcanzar el máximo nivel
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • udárec (-rca) m

    1. colpo, botta, botto:
    braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
    dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
    nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
    udarec ure rintocco dell'orologio
    udarec srca battito del cuore

    2.
    udarec kemblja colpo del battaglio
    udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
    udarec ptičjih peruti battito d'ali
    udarec kopita zoccolata
    udarec s palico bastonata
    udarec strele colpo di fulmine

    3. voj. assalto

    4.
    zračni udarec colpo d'aria

    5. pren. colpo:
    pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
    uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
    udarec v prazno colpo a vuoto
    šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
    šport. začetni udarec servizio
    udarec električnega toka folgorazione
    udarec po riti sculacciata
    udarec s kladivom martellata
    udarec s krampom picconata
    udarec s pasom cinghiata
    udarec s pestjo pugno, cazzotto
    udarec s trebuhom spanciata
    udarec z bičem sferzata, frustata
    udarec z desnico destro
    udarec z glavo testata, zuccata
    udarec z mečem fendente
  • udárec golpe m ; (s palico) palo m

    udarec z roko manotazo m, manotada f
    udarec s plosko roko palmada f
    udarec z veslom golpe m de remo
    udarec s krepelcem, pendrekom porrazo m, estacazo m
    milostni (poslednji, smrtni) udarec golpe m de gracia; (klofuta) bofetada f
    udarec s pestjo puñetazo m
    udarec v vodo (fig) un golpe fallido
    hud udarec un rudo golpe
    udarec v prazno un golpe en falso (ali en vago)
    udarec usode revés m de (la) fortuna
    udarec za udarcem golpe tras golpe
    z enim udarcem de un golpe
    (za)dati komu udarec dar un golpe a alg
    zadati komu smrtni (milostni) udarec dar el golpe de gracia a alg
    odbiti, parirati udarec parar el golpe
    udarec je zgrešil, je šel mimo ha errado el golpe
    pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) matar dos pájaros de un tiro
    hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) fam ir por atún y a ver al duque
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • velíko adv.

    1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
    imeti veliko drv avere molta legna
    imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
    takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
    pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
    pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

    2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
    pot je veliko krajša la strada è molto più corta
  • vôjen de guerra

    v vojnem času en tiempos de guerra
    vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
    vojna bolnica hospital m de campaña
    vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
    vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
    vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
    vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
    vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
    vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
    vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
    vojna oprema, oborožitev armamento m
    vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
    vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
    vojna luka puerto m militar
    vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
    vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
    vojna industrija industria f (de material) de guerra
    vojna odprava expedición f militar; campaña f
    vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
    vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
    vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
    vojna znanost ciencia f militar
    vojna doklada plus m de campaña
    vojno področje zona f de operaciones
    vojna psihoza psicosis f de guerra
    vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
    vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
    vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
    vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
    postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
    vojni nasprotnik adversario m de la guerra
    vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
    priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
    postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra
  • vrág diablo m

    ne kliči vraga! fam ¡el diablo sea sordo!; no hay que tentar al diablo, no llamemos la disgracia
    vrag te vzemi, pojdi k vragu! ¡vete a diablo!, ¡vete al cuerno!, ¡vete a paseo!, ¡vete a la porra!
    k vragu, vraga! ¡diablo(s)!
    kdo (kaj, kje) vraga? ¿quién (qué, dónde) demonio(s)?
    poslati koga k vragu mandar a alg a paseo
    njegovo premoženje je šlo k vragu su fortuna se la ha llevado la trampa
    v sili vrag muhe je a falta de pan buenas son tortas
  • vrážji (-a -e) adj.

    1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
    inter. vražje seme sangue del diavolo!

    2. pren. maledetto:
    ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

    3. pren. difficile, duro:
    vražji časi tempi duri

    4. pren. (zelo velik) del diavolo:
    vražja sreča una fortuna del diavolo

    5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
    vražje dekle una ragazza sbarazzina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
    bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
    vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
    zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
    star. vražje podobice carte da gioco
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte