Franja

prefínjen -a -o prid.
1. fin
2. rafinat, subtil

prefrígan malin, malicieux, futé, rusé, roué, fin, finaud, retors ; figurativno, familiarno ficelle, madré, matois, renard, débrouillard, roublard ; familiarno, popularno marle, mariol

pregnán banni, chassé, exilé, proscrit, expatrié, expulsé ; (zvit) rusé, malin, retors, astucieux, fin, madré, roué, finaud, futé, matois, malicieux, astucieux , familiarno roublard

prekánjen rusé, fin, astucieux, roué , familiarno matois, finaud, roublard

premetèn astucieux, raffiné, fin, rusé, retors, roué

premeten lisjak un rusé compère, une fine mouche, un fieffé coquin

prenéhanje cessation ženski spol , arrêt moški spol , fin ženski spol ; (prekinitev) interruption ženski spol , suppression ženski spol

prenehanje delovanja arrêt de fonctionnement
prenehanje obleganja levée ženski spol d'un siège
prenehanje sovražnosti cessation des hostilités

prepréden figurativno fin, rusé

pretkán entrelacé ; figurativno rusé, fin, retors, astucieux, roué, raffiné , familiarno roublard, finaud, futé, madré, matois

z zlatom pretkan broché (de fils) d'or, lamé (d')or

prīmārius 3 (prīmus) prvim pripadajoč, eden prvih, prvaški, imeniten, odličen, fin, mogočen, ugleden: parasitus Pl., vir primarius populi Ci. prvak, femina Ter., Ci., locus Ci. prvo mesto, lapis Vulg. temeljni (vkladni) kamen.

pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

de pur sang čistokrven
en pure perte zaman, zastonj
par pure malice iz čiste, gole zlobe
pur et simple brez pogojev in omejitev
pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
la pure vérité čista, gola resnica
un pur hasard gol slučaj
air masculin pur čist zrak
démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
c'est pure folie to je prava norost, blaznost
sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
amour masculin pur čista, platonična ljubezen
être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
un pur sang čistokrven konj
être pur de toute tache biti brez madeža

quick¹ [kwik] pridevnik (quickly prislov)
hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.)
arhaično živ, živeč
ekonomija živahen, likviden, tekoč
mineralogija rudnat

be quick about it! podvizaj se s tem!
to be quick by s.o. zanositi s kom
quick with child noseča (v drugi polovici nosečnosti)
quick on the draw ki hitro reagira, odrezav
quick ear oster sluh
quick at hearing ki dobro sliši
quick in (at) working sums ki hitro računa
a quick one "kozarček" (na hitro)
quick hedge (ali fence) živa meja
quick of parts (ali understanding) bistroumen, ki hitro razume
quick sight oster vid
quick temper razdražijiva čud, vzkipljivost
quick in the uptake ki hitro razume, dojame
quick wit odrezavost
to have quick wits biti odrezav
ekonomija quick returns hiter donos, dobiček

raffiné, e [-ne] adjectif prečiščen; fin, negovan; prefinjen, rafiniran (tudi technique); prebrisan, premeten, pretkan, zvit; masculin človek okusa, poznavalec

élégance féminin raffinée skrajna eleganca
sucre masculin, pétrole masculin raffiné rafiniran sladkor, petrolej
nourriture féminin raffinée izbrana, okusna, slastna hrana

rafiníran (prečiščen) raffiné ; (premeten, zvit) rusé, fin, retors, matois, madré, finaud, roué

rahločúten délicat, sensible, fin , (takten) qui a beaucoup de tact, d'un tact parfait

razborít fougueux, turbulent, vif ; (zastarelo) fin, sagace

refinado rafiniran; odličen, fin; figurativno pretkan

refined [rifáind] pridevnik (refinedly prislov)
očiščen, prečiščen, rafiniran; izboljšan; fin, uglajen, imeniten; negovan, kultiviran, oplemeniten, požlahtnjen
figurativno rafiniran

refined sugar rafiniran sladkor
refined manners fine manire

rice-paper [ráispeipə] samostalnik
fin, tanek papir

schnieke eleganten, fin

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.