Franja

Sozialphilosophie, die, socialna filozofija

speculātīvus 3 (speculārī) razmišljevalen, premišljevalen, spekulativen, teoretičen; kot subst. speculātīva -ae, f (sc. philosophia) spekulativna (teoretična, kontemplativna) filozofija, spekulativno (razmišljevalno, teoretično) modroslovje (naspr. actīva): Cass.

Sprachphilosophie, die, filozofija jezika

Staatsphilosophie, die, filozofija države

stoa množina stoas, stae [stóuə, -i:] samostalnik
zgodovina kolonada, stebrišče
figurativno stoična filozofija, stoicizem

Stōicus 3, adv. -ē (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.

teorētica f filoz. teoretična filozofija

transcendentalism [trænsendéntəlizəm] samostalnik
transcendentalna filozofija; (kar je) nadčutno, idealistično, vzvišeno

Transzendentalphilosophie, die, transcendentalna filozofija

Transzendenzphilosophie, die, filozofija transcendence

vichianesimo m filoz. Vicova filozofija, estetika G.B.Vica

Wertphilosophie, die, filozofija vrednot, aksiologija

толстовство n Tolstojeva filozofija

absurde [apsürd] adjectif nesmiseln, nespameten, nasproten razumu, (logično) nemogoč, smešen, absurden; masculin nesmisel, neumnost, absurd

agir de façon absurde nespametno ravnati
vous êtes absurde! govorite nesmisel, neumnosti!
philosophie féminin de l'absurde filozofija, ki kaže absurdnost človeškega življenja

antičen pridevnik
1. (o zgodovinskem obdobju) ▸ ókori, antikPo približno 150 metrih izkopavanja jarka za kanalizacijo so delavci naleteli na ostanke antičnega zidu. ▸ Miután felástak körülbelül 150 m csatornaárkot, a munkások egy ókori fal maradványaira bukkantak.
Lepo ohranjen samostan je zdaj preurejen v muzej, v katerem hranijo najdbe iz antične naselbine. ▸ A jó állapotban megőrzött kolostort most múzeummá alakították át, amelyben az ókori település leleteit őrzik.
Povezane iztočnice: antična tragedija

2. (zelo star; zastarel) ▸ antikvitás
Večina uporabnikov še vedno vztraja pri najslabšem geslu vseh časov, 123456. To je antični internetni artefakt, ki bi si zaslužil mesto v muzeju medmrežja. ▸ A legtöbb felhasználó még mindig ragaszkodik minden idők legrosszabb jelszavához, az 123456-hoz. Ez egy olyan internetes anikvitás, amely megérdemelné, hogy helyet kapjon a világháló múzeumában.
Če so oblačila starejša od 88 let, govorimo že o antičnih oblačilih. ▸ A 88 évesnél idősebb ruhadarabok esetében már antikvitásról beszélünk.

aristotelski pridevnik
(o Aristotelovi filozofiji) ▸ arisztotelésziSopomenke: aristotelovski

asinus -ī, m

1. osel: longum est mulorum utilitates persequi et asinorum Ci., Calatiae asinum tripedem natum L.; preg.: asinus ad lyram Varr. ap. Gell. osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem človeku; prim. sl.: „meni filozofija pa zajcu boben“), asinus in tegulis Petr. osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caedit Petr. = bije po vreči, ker konja ne more.

2. pren.
a) osel = tepec (slaboumen človek): neque homines magis asinos umquam vidi Pl., scio te voluisse et me asinum germanum fuisse Ci. ep.; kot psovka: quid tu autem huic, asine, auscultas? Ter., quid nunc te, asine, litteras doceam? Ci.
b) osel = ujedljiv človek: asinus albus Q.

brumeux, euse [-mö, z] adjectif meglen

temps masculin brumeux megleno vreme
philosophie féminin brumeuse meglena, nejasna filozofija

budizem samostalnik
(vera in filozofija) ▸ buddhizmusPovezane iztočnice: lamaistični budizem, mahajana budizem, mahajanski budizem, tantrični budizem, teravada budizem, teravadski budizem, tibetanski budizem, zen budizem

čustv|o srednji spol (-a …)

1. psihološko: das Gefühl, die Emotion; die Gefühlsregung, die Gemütsbewegung
čustva množina Gefühle/ Emotionen/ das Empfinden
… čustva/čustev Gefühls- (naval die Gefühlsanwandlung, filozofija die Gefühlsphilosophie, izražanje der Gefühlsausdruck/ die Gefühlsäußerung, prekipevanje Gefühlsüberschwang)
prekipevajoča čustva der Gefühlsüberschwang

2. (občutje pripadnosti) das -gefühl (nacionalno Nationalgefühl)

3.
čustva množina Empfindungen (vračati erwidern)
religiozna čustva religiöses Empfinden
prizadeti čustva Gefühle verletzen
predajati se čustvom sich Empfindungen überlassen