Franja

Zadetki iskanja

  • drevo samostalnik
    1. (rastlina) ▸ fa
    podrto drevo ▸ kidőlt fa
    košato drevo ▸ terebélyes fa
    krošnje dreves ▸ fák koronái, fák lombkoronái, fakoronák
    veje dreves ▸ fák ágai, faágak
    podiranje drevesa ▸ favágás
    sajenje dreves ▸ faültetés
    posek dreves ▸ favágás, fakivágás
    korenine drevesa ▸ fa gyökerei
    zasaditev dreves ▸ faültetés
    obrezovanje dreves ▸ fametszés
    vrh drevesa ▸ fa csúcsa
    nasad dreves ▸ faültetvény
    skorja drevesa ▸ fakéreg
    les dreves ▸ faanyag
    plodovi drevesa ▸ fa termése
    splezati na drevo ▸ fára mászik
    posaditi drevo ▸ fát ültet
    zasaditi drevo ▸ fát elültet
    posekati drevo ▸ fát kivág
    razžagati drevo ▸ fát szétfűrészel
    obrezati drevesa ▸ fát megmetsz
    mogočno drevo ▸ hatalmas fa, terebélyes fa
    hišica na drevesu ▸ lombház
    senca pod drevesom ▸ fa alatti árnyék, fa árnyéka
    pasti z drevesa ▸ leesik a fáról
    strela udari v drevo ▸ a villám belecsap a fába
    mlado drevo ▸ facsemete
    sečnja dreves ▸ favágás
    drevo cveti ▸ fa virágzik
    drevo obrodi ▸ fa terem
    drevo umira ▸ fa haldoklik
    drevo se posuši ▸ fa kiszárad
    drevo se zruši ▸ fa kidől
    Povezane iztočnice: judeževo drevo, iglasto drevo, listopadno drevo, sadno drevo, tropsko drevo

    2. (prikaz hierarhije) ▸ fa
    drevo map ▸ könyvtárfa
    Prikaz drevesa map je v resnici naloga programov za pregled vsebine diskov. ▸ A könyvtárfa ábrázolása valójában a lemezek tartalmát ellenőrző programok feladata.
  • duhovitež samostalnik
    lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
    Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
    "Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
    Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
    Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.
  • fárica (-e) f dem. od fara piccola parrocchia
  • fir -e n

    1. nit, sukanec
    fir de păr las

    2. žica
    fără fir brezžičen
  • gléj | gléjte inter.

    1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
    glej (glejte), morje ecco il mare

    2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
    glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi

    3. (izraža začudenje) to', ecco:
    glej ga, ti si?! to' sei tu?!
    'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'

    4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
    glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito
  • gríjă -i f skrb
    a avea grijă (de cineva) (po)skrbeti za (koga)
    ai grijă! pazi!
    fără griji brezskrben
  • încónjur -uri n kroženje, vrtenje, obrat, obhod
    a vorbi fără încónjururi govoriti brez ovinkarjenja, odkrito, naravnost
  • îndoiálă -iéli f dvom
    fără îndoială nedvomno, gotovo
    a sta la îndoială obotavljati se
  • inténţie -i f

    1. namen
    fără intenţie nehote

    2. namera, naklep
  • kákšen (-šna -o) adj.

    1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
    kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
    kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
    kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

    2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
    kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

    3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
    kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
    kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

    4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
    kakšna škoda zanj che peccato per lui
  • kám adv.

    1. (vprašuje po kraju, proti kateremu je dejanje namenjeno) dove:
    kam boš šel sam ob tej pozni uri! dove vuoi andare solo a quest'ora!

    2. pren. (v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev) dove:
    kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje dove andremo a finire se ognuno farà come gli garba
    le kam boš z denarjem che ne farai di tanti soldi
  • lúč ž., сві́тло с., осві́тлення с.
    • avtomobílska lúč фа́ра
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • milă -e f

    1. usmiljenje, sočutje
    a avea milă usmiliti se
    fără milă neusmiljen(o)

    2. milja
  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • najsibó konj.

    1. najsibo ... najsibo, najsibo ... ali (v ločnem priredju) sia... che, tanto... che:
    v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine nella città si esibivano troupe di attori sia professionisti che dilettanti

    2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, benché:
    najsibo še tako spreten, tega ne zmore per quanto abile, non ce la farà
  • narávnost

    I. -i ž naturaleţe

    II. prisl.
    1. drept înainte
    2. direct
    govoriti naravnost a vorbi fără înconjururi
  • ocól

    I. -oále n ograda

    II. -uri n

    1. kroženje

    2. obvoz
    fără ocoluri brez ovinkov, brez ovinkarjenja, naravnost

    3. ist. okrožje
  • okús -a m
    1. gust
    izbran okus rafinament
    brez okus fără gust, insipid
    2. savoare
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla