Franja

Zadetki iskanja

  • presbyter -terī, m (gr. πρεσβύτερος)

    1. starešina: Tert.

    2. krščanski duhovnik, prézbiter (med škofom in diakonom): Eccl., ritus Christiani presbyter Amm.
  • Presbyter, der, (-s, -) duhovnik, prezbiter
  • prēte

    A) m

    1. duhovnik; slabš. far:
    boccone da prete pren. šalj. poslastica
    chiamare il prete poklicati duhovnika (za poslednje olje)
    farsi prete postati duhovnik
    prete operaio delavski duhovnik
    scherzo da prete pog. neokusna šala

    2. grejača

    B) agg. invar. zool.
    pesce prete (pesce lucerna) morski zvezdogled (Uranoscopus scaber)
  • prêtre [prɛtrə] masculin duhovnik; svečenik, pop

    prêtre catholique katoliški duhovnik
    grand prêtre veliki duhovnik
    prêtre-ouvrier duhovnik-delavec
    consacrer un prêtre posvetiti duhovnika
    se faire prêtre postati duhovnik
  • prèzbiter m (gr. presbýteros) duhovnik
  • priest [pri:st] samostalnik
    duhovnik, svečenik; kol za ubijanje vlovljenih rib
  • Priester, der, (-s, -) svečenik; Hoher Priester veliki svečenik; (Geistlicher) duhovnik
  • ratichon [ratišɔ̃] masculin, populaire, péjoratif far, duhovnik
  • resident [rézidənt]

    1. samostalnik
    prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

    Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

    2. pridevnik
    stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
    figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
    zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

    resident population stalno prebivalstvo
    a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
    a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
    to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati
  • residentiary [rezidénšəri]

    1. samostalnik
    (stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja

    2. prislov
    bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju

    canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
  • reverēndo

    A) agg. relig. častiti; reverend

    B) m pog. duhovnik, častiti gospod
  • sacerdōs -dōtis, m in f (sinkop. iz *săcro-dhō-t-s (iz kor. *dhē- postaviti, postavljati) = qui sacra dat; sacer in dare) svečenik, svečenica, duhovnik, duhovnica: Q., CL. idr., sacerdotes populi Romani CI., GELL., rex Annius, rex idem hominum Phoebique sacerdos V., sacerdotes cuique deorum praeficere L., sacerdos Iovis ali Dialis sacerdos SUET., sacerdotis fugitivus H., sacerdotes arvorum (= fratres arvales) PLIN., eo die, quo sacerdotes (= augures) solent nominare PLIN. IUN., summus sacerdos VULG. ali sacerdotes maximi LACT. veliki duhovnik(i) (pri Judih); sacerdos Veneris ali Veneria PL. svečenica, sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes CI., sacerdotes Cereris CI. svečenice, Fonteia sacerdos CI. ali Vestae sacerdos O. vestalka, Phoebi Triviaequae sacerdos V. (o Sibili), longaeva, magna sacerdos V., Troica sacerdos (= Rhea Silvia) H., furiata sacerdos STAT., illi populari sacerdoti comparabatur CI. (porogljivo o Klodiju, ki se je hotel ob prazniku Dobre boginje (Bona dea) v ženski preobleki splaziti v njeno kapelico); prim.: mihi res erat ... cum stuprorum sacerdote (= cum Clodio) CI.; kot apoz.: Eumolpidae sacerdotes N., regina sacerdos (= Rhea Silvia, ki je bila Vestalka) V. kraljeva svečenica, sacerdos anus PL., sacerdotes viri VELL.; metaf. o pesnikih: musarum sacerdos H., ego Musarum purus Phoebique sacerdos O. Kot rimski priimek Sacerdōs -dōtis, m Sakérdos, Sacérdos (Sakerdót, Sacerdót), npr. C. Licinius Sacerdos Gaj Licinij Sacerdot (Svečenik): CI.
  • sacerdōte m

    1. relig. svečenik; duhovnik
    gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
    sommo sacerdote papež

    2. pren. svečenik:
    sacerdote di Esculapio zdravnik
    sacerdote delle Muse pesnik
    sacerdote di Temi sodnik
  • sacerdote moški spol duhovnik
  • sacrificer [sǽkrifaisə] samostalnik
    žrtvovalec, kdor žrtvuje
    religija duhovnik, ki daruje žrtev bogu
  • scagnōzzo m

    1. reven duhovnik, duhovnik, ki paberkuje (maše, pogrebe)

    2. ekst. umetnjakar, šušmar

    3. slabš. podrepnik, pomagač
  • shaveling [šéivliŋ] samostalnik
    arhaično tonzuriranec; duhovnik, menih, redovni brat
    slabšalno far
  • sky-pilot [skáipailət] samostalnik
    sleng duhovnik; misijonar
  • svèćenīk m (kat.), svèštenīk m (pravosl.) duhovnik, svečenik
  • sveštenojèrēj -éja m (gr. hiereús) duhovnik, svečenik