presbyter -terī, m (gr. πρεσβύτερος)
1. starešina: Tert.
2. krščanski duhovnik, prézbiter (med škofom in diakonom): Eccl., ritus Christiani presbyter Amm.
Zadetki iskanja
- Presbyter, der, (-s, -) duhovnik, prezbiter
- prēte
A) m
1. duhovnik; slabš. far:
boccone da prete pren. šalj. poslastica
chiamare il prete poklicati duhovnika (za poslednje olje)
farsi prete postati duhovnik
prete operaio delavski duhovnik
scherzo da prete pog. neokusna šala
2. grejača
B) agg. invar. zool.
pesce prete (pesce lucerna) morski zvezdogled (Uranoscopus scaber) - prêtre [prɛtrə] masculin duhovnik; svečenik, pop
prêtre catholique katoliški duhovnik
grand prêtre veliki duhovnik
prêtre-ouvrier duhovnik-delavec
consacrer un prêtre posvetiti duhovnika
se faire prêtre postati duhovnik - prèzbiter m (gr. presbýteros) duhovnik
- priest [pri:st] samostalnik
duhovnik, svečenik; kol za ubijanje vlovljenih rib - Priester, der, (-s, -) svečenik; Hoher Priester veliki svečenik; (Geistlicher) duhovnik
- ratichon [ratišɔ̃] masculin, populaire, péjoratif far, duhovnik
- resident [rézidənt]
1. samostalnik
prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja
Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident
2. pridevnik
stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)
resident population stalno prebivalstvo
a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati - residentiary [rezidénšəri]
1. samostalnik
(stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
2. prislov
bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju
canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja - reverēndo
A) agg. relig. častiti; reverend
B) m pog. duhovnik, častiti gospod - sacerdōs -dōtis, m in f (sinkop. iz *săcro-dhō-t-s (iz kor. *dhē- postaviti, postavljati) = qui sacra dat; sacer in dare) svečenik, svečenica, duhovnik, duhovnica: Q., CL. idr., sacerdotes populi Romani CI., GELL., rex Annius, rex idem hominum Phoebique sacerdos V., sacerdotes cuique deorum praeficere L., sacerdos Iovis ali Dialis sacerdos SUET., sacerdotis fugitivus H., sacerdotes arvorum (= fratres arvales) PLIN., eo die, quo sacerdotes (= augures) solent nominare PLIN. IUN., summus sacerdos VULG. ali sacerdotes maximi LACT. veliki duhovnik(i) (pri Judih); sacerdos Veneris ali Veneria PL. svečenica, sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes CI., sacerdotes Cereris CI. svečenice, Fonteia sacerdos CI. ali Vestae sacerdos O. vestalka, Phoebi Triviaequae sacerdos V. (o Sibili), longaeva, magna sacerdos V., Troica sacerdos (= Rhea Silvia) H., furiata sacerdos STAT., illi populari sacerdoti comparabatur CI. (porogljivo o Klodiju, ki se je hotel ob prazniku Dobre boginje (Bona dea) v ženski preobleki splaziti v njeno kapelico); prim.: mihi res erat ... cum stuprorum sacerdote (= cum Clodio) CI.; kot apoz.: Eumolpidae sacerdotes N., regina sacerdos (= Rhea Silvia, ki je bila Vestalka) V. kraljeva svečenica, sacerdos anus PL., sacerdotes viri VELL.; metaf. o pesnikih: musarum sacerdos H., ego Musarum purus Phoebique sacerdos O. – Kot rimski priimek Sacerdōs -dōtis, m Sakérdos, Sacérdos (Sakerdót, Sacerdót), npr. C. Licinius Sacerdos Gaj Licinij Sacerdot (Svečenik): CI.
- sacerdōte m
1. relig. svečenik; duhovnik
gran sacerdote, sacerdote sommo veliki duhovnik
sommo sacerdote papež
2. pren. svečenik:
sacerdote di Esculapio zdravnik
sacerdote delle Muse pesnik
sacerdote di Temi sodnik - sacerdote moški spol duhovnik
- sacrificer [sǽkrifaisə] samostalnik
žrtvovalec, kdor žrtvuje
religija duhovnik, ki daruje žrtev bogu - scagnōzzo m
1. reven duhovnik, duhovnik, ki paberkuje (maše, pogrebe)
2. ekst. umetnjakar, šušmar
3. slabš. podrepnik, pomagač - shaveling [šéivliŋ] samostalnik
arhaično tonzuriranec; duhovnik, menih, redovni brat
slabšalno far - sky-pilot [skáipailət] samostalnik
sleng duhovnik; misijonar - svèćenīk m (kat.), svèštenīk m (pravosl.) duhovnik, svečenik
- sveštenojèrēj -éja m (gr. hiereús) duhovnik, svečenik