Franja

neumnost ženski spol (-i …) die Dummheit; (bedarija) der Blödsinn; die Gehirnlosigkeit; die Albernheit
neumnosti množina der Unfug, Dummheiten množina
velika neumnost die Eselei
ena neumnost za drugo eine Dummheit nach der anderen
neumnost nima meja Dummheit kennt keine Grenzen
delati neumnosti Dummheiten machen, Mist bauen/machen
govoriti neumnosti dumm reden, einen Stiefel zusammenreden, Kohl reden, namerno: blödeln, albern
počenjati neumnosti Unsinn machen/treiben, Unfug treiben

obléči habiller, mettre, (re)vêtir, endosser

obleči se s'habiller, se vêtir
lepo se obleči se piquer d'élégance
obleči plašč endosser un manteau
obleči suknjič enfiler (ali endosser) un veston
obleči drugo obleko changer d'habits
obleči otroka habiller (ali vêtir) un enfant
obleči nedeljsko obleko revêtir ses habits du dimanche
obleči uniformo revêtir l'uniforme
belo oblečen vêtu de blanc

oblik|a ženski spol (-e …) die Form, (oblikovanost) die Ausgestaltung, die Gestalt; (aerodinamična Stromlinienform, besedna Wortform, družbena Gesellschaftsform, edninska Singularform, eksistenčna Existenzform, izrazna Ausdrucksform, kapljasta Tropfenform, krajša Kurzform, kristalna Kristallform, kulturna Zuchtform, Kulturform, mešana Mischform, mladostna Jugendform, množinska Pluralform, Mehrzahlsform, narečna Dialektform, nižinska Tieflandform, normalna Normalform, cveta Blütenform, družine Familienform, države Staatsform, energije Energieform, glave Kopfform, križa Kreuzform, lastnine Eigentumsform, lista Blattform, lobanje Schädelform, naselja Siedlungsform, obale Küstenform, oblaka Wolkenform, obraza Gesichtsform, podjetja Unternehmensform, rasti Wuchsform, sadnega drevja Obstbaumform, strehe Dachform, šole Schulform, ustnic Lippenform, vladavine Regierungsform, zavesti [Bewußtseinsform] Bewusstseinsform, življenja Daseinsform, organizacijska Organisationsform, osebna Personalform, osnovna Grundform, ovalna Eiform, pesemska Gedichtform, pisna Schriftform, plinasta Gasform, podkvasta Hufeisenform, pojavna Erscheinungsform, pozitivna Positivform, pozna Spätform, predhodna Vorform, prehodna Übergangsform, pritlikava Zwergform, prvotna Stammform, reliktna Reliktform, rombasta Rautenform, samorasla agronomija in vrtnarstvo Wildform, srčna Herzform, standardna Standardform, stožčasta Kegelform, stranska Nebenform, trajna Dauerform, umetnostna Kunstform, vmesna Zwischenform, vodilna Leitform, vrtna Gartenform, vzrejna Züchtungsform, življenjska Lebensform)
pravilnost oblike das Ebenmaß
stalnost oblike die Formbeständigkeit
sprememba oblike (deformacija) die Verformung, die Formänderung
… oblike/v obliki … -förmig
(jajčaste eiformig, mandljeve mandelförmig, zvezdaste sternförmig, rozete rosettenförmig, deteljice kleeblattförmig, oblaka wolkenförmig, črke S S-förmig, črke T T-förmig, črke U U-förmig, črke V V-förmig, žleba rinnenförmig), -artig (snopa bündelartig, iztočnic stichwortartig, napada anfallsartig, nalivov schauerartig), in Form von, in -form (dialoga in Dialogform, kroga Kreisform, lista in Blattform, pesmi in Gedichtform, pogovora in Gesprächsform, romana in Romanform, tabele in Tabellenform, tablete in Tablettenform); z zloženko:
oltar v obliki sarkofaga Sarkophagaltar
odprtina v obliki ključavnice das Schlüssellochfenster
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati drugo obliko eine andere Gestalt gewinnen
imeti obliko Gestalt haben, česa -gestalt haben (krogle Kugelgestalt haben)
imeti stalno obliko formbeständig sein
izgubiti obliko aus der Form geraten
vračanje v prejšnjo obliko die Rückverformung

odlíti verser (une partie d'un liquide) ; (livarstvo) fondre, couler; mouler, jeter en moule

odliti nekaj mleka verser une partie du lait
odliti v drugo posodo verser dans un autre récipient

odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

odpovédati naročilo to cancel an order
odpovédati stanovanje to give notice to quit
odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
odpovédati časopis to discontinue a newspaper
glas mu je odpovedal his voice failed
nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
živci so mu odpovedali his nerves snapped
puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
(zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
odpovédati delojemalcu to give an employee notice
če vse drugo odpove in the last resort
odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
odpovédati se članstvu to resign from membership
odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

ostál left (over), remaining

ostáli pl the rest, the others, those left
med ostálim among other things, (latinsko) inter alia
v ostálem (= sicer) for the rest
in vse ostálo (drugo) and everything else, and all the rest of it
in ostálo (podobno) and so on, and so forth; et cetera (krajšava: etc.)
ostáli od nas the rest of us
vsi (drugi) ostáli gredó (hočejo iti) all the others (ali the rest of them) are going
bil je pijan kot vsi ostáli (drugi) he was drunk like the rest
mi (ki smo) ostáli (mi drugi) the rest of us
(vse) ostálo (drugo) se je izgubilo the remainder was lost

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

pérje (peresa) plumes ženski spol množine , plumage moški spol , pennage moški spol ; (listje) feuillage moški spol , frondaison ženski spol

drugo perje second pennage
posteljno perje plume ženski spol
krasiti se s tujim perjem se parer des plumes du paon

plasírati (-am)

A) imperf., perf. trg. pog. piazzare; collocare:
plasirati izdelke na tržišče piazzare i prodotti sul mercato

B) plasírati se (-am se) imperf., perf. refl. pog. piazzarsi:
šport. plasirati se na drugo mesto piazzarsi al secondo posto

plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
sprednja plat hiše la facciata della casa
napad z vseh plati attacco concentrico
pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
svetla plat lato illuminato, lato positivo
temna plat parte ombrosa, lato negativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
pren. bíti plat zvona suonare a martello
pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

pogorélec incendié moški spol , sinistré moški spol

najti drugo bivališče pogorelcem reloger les sinistrés

položi|ti (-m) polagati

1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
položiti v kaj einlegen (in)
položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
položiti v grob ins Grab legen
položiti v krsto einsargen

5.
figurativno položiti na jezik in den Mund legen
položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
položiti v zibelko in die Wiege legen
položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern

postavi|ti¹ (-m) postavljati

1. steklenico, krožnike na mizo, vprašanje: stellen; kaj kam aufstellen, -stellen (kam/na tla hinstellen, naravnost [geradestellen] gerade stellen, okoli česa herumstellen um, drugo nad drugo [übereinanderstellen] übereinander stellen, drugo pod drugo [untereinanderstellen] untereinander stellen, drugo v drugo [ineinanderstellen] ineinander stellen, nasproti gegenüberstellen, na začetek voranstellen, nazaj zurückstellen, noter hereinstellen, hineinstellen, proč wegstellen, skupaj zusammenstellen, [zueinanderstellen] zueinander stellen, pod streho, v prostor einstellen, v drugi plan zurückstellen, ven herausstellen, hinausstellen, za nachstellen)

2. pokonci: aufstellen, hochstellen, človeka: auf die Beine stellen, aufrichten (ponovno [wiederaufrichten] wieder aufrichten)

3. kaj težkega - velik kovček ipd.: setzen, na tla: niedersetzen, abstellen; lonec na štedilnik: aufsetzen

4.
postaviti za na funkcijo: einsetzen als, bestellen zu/als
postaviti za sodnika zum Richter bestellen
postaviti skrbnika einen Kurator bestellen

5.
postaviti mejnike na (etwas) abmarken, vermarken
vojska postaviti na lafeto (etwas) lafettieren
postaviti na podpore (etwas) aufständern
postaviti v linijo gradbeništvo, arhitektura fluchten
postaviti na tir eingleisen

6.
postaviti nad/pod po rangu: überordnen/unterordnen
postaviti v boljši/slabši položaj bevorteilen, benachteiligen

7.
šport postaviti rekord eine (neue) Rekordmarke setzen, eine Rekordzeit laufen
|
postaviti diagnozo eine Diagnose stellen, (etwas) diagnostizieren
postaviti ločila interpunktieren
postaviti možica Männchen machen
postaviti na cesto delavce: auf die Straße setzen
postaviti na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen
postaviti na glavo auf den Kopf stellen (tudi figurativno), vse: alles umkrempeln, das Unterste zuoberst kehren, das Oberste zuunterst kehren
postaviti na hladno [kaltstellen] kalt stellen, figurativno kaltstellen
postaviti na kocko figurativno (etwas) aufs Spiel setzen
postaviti na laž koga (jemanden) Lügen strafen, (jemanden) bloßstellen
postaviti na noge auf die Füße stellen (tudi figurativno), koga (jemandem) auf die Füße helfen
postaviti na preizkušnjo auf die/eine Bewährungsprobe stellen
postaviti na sceno in Szene setzen
postaviti ob stran komu koga/kaj zur Seite stellen
postaviti piko einen Punkt setzen, figurativno einen Punkt machen
postaviti pod vprašaj in Frage stellen, in Zweifel ziehen
postaviti pred dejstva koga (jemanden) vor vollendete Tatsachen stellen
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinauswerfen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
postaviti pred zid an die Wand stellen (tudi človeka)
postaviti rok eine Frist setzen
postaviti vejico ein Komma setzen
postaviti vprašanje eine Frage stellen, anfragen
postaviti v pravo luč ins richtige Licht rücken
postaviti v senco in den Schatten stellen (tudi figurativno), samo figurativno (jemandem) die Schau stehlen
postaviti v vrsto in eine Reihe stellen, aufreihen

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
potisniti v jamico einlochen
potisniti vstran figurativno ausklammern
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen

potrúditi se to endeavour; to trouble oneself; to make an effort, to try hard; to take pains

potrudil se bom, kolikor bom le mogel I'll do my best
zelo se potrúditi se to take great pains (z with)
moral se bom potrúditi se za kako drugo mesto (službo) I shall be obliged to look out for another situation
zame se je posebno potrudil he has taken special pains for my sake
potrudil se je k meni he came to see me
na vso moč potrúditi se to use one's best efforts