Franja

cénjen estimado; apreciado

cenjeni (dragi) prijatelj estimado amigo

cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)

mon cher moj dragi
coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
il me le payera cher to mi bo drago plačal
il fait cher vivre ici tu je življenje drago
la vie chère draginja
payer trop cher predrago plačati, preplačati
cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
(familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba

cochon [kɔšɔ̃] masculin prašič; svinjsko meso; figuré umazanec, figuré prašič, svinja

cochon d'Inde morski prašiček
cochon de lait odojek
cochon de mer (zoologie) morski prašič, pliskavica
quel cochon de temps! kakšno grdo vreme!
amis, camarades masculin pluriel comme cochons (populaire) zelo dobri prijatelji
fromage masculin de cochon nadevani želodec
graisse féminin de cochon svinjska mast
soies féminin pluriel du cochon prašičje ščetine
(familier) cochon qui s'en dédit! svinja tisti, ki ne bo držal besede, prisege!
avoir une tête de cochon (figuré) biti zelo trmast
jouer un tour de cochon à quelqu'un komu je grdó zagosti
manger comme un cochon požrešno jesti
c'est donner des confitures à un cochon (figuré) dajati darila osebi, ki jih ne zna ceniti
je n'ai pas gardé des cochons avec vous nisva skupaj svinj (krav) pasla
un cochon n'y retrouverait pas ses petits (figuré) tu je skrajen nered
mon cochon! (zelo familier) moj dragi!

confrère [kɔ̃frɛr] masculin kolega, poklicni ali stanovski tovariš

en confrère kolegialno
mon cher confrère dragi moj kolega

dispendieux, euse [-pɑ̃djö, z] adjectif zelo drag, ki mnogo stane

besoins masculin pluriel, goûts masculin pluriel dispendieux potrebe, okusi, ki so zahtevni(e), ki mnogo stanejo, so dragi(e)

dolce

A) agg.

1. sladek:
caffè dolce sladka kava

2. sladek (brez soli):
acqua dolce sladka voda

3. blag, mil, prijeten, drag; krotek (tudi pren.):
viso dolce mil obraz
il dolce canto degli uccelli milo petje ptic
le dolci colline blagi griči
i dolci ricordi della giovinezza dragi mladostni spomini
indole dolce blag značaj

B) m

1. sladkost

2. sladica, slaščica, sladkarija

drág dear; (necenén) expensive; dear; costly

drág kamen a precious stone
drága večerja an expensive dinner
dráge volje willingly, readily; with a good grace
knjiga je drága the book is expensive (ali dear)
moj drági! my dear!
drági moj prijatelj! my dear friend!
vino je tu zelo drágo wine is very dear here
drágo mi je I am glad (ali pleased)
napravite, kot Vam je drágo do as you like, do just as you please
če ti je življenje drágo if you value your life
karkoli ti je drágo anything you like
to mi je predrago this is too expensive for me
to je eden najdražjih hotelov v Parizu it is one of the most expensive hotels in paris
vrnil sem mu milo za drágo I paid him in his own coin, I gave him tit for tat; I got even with him
to je tisto, kar mi je najdražje na svetu that is what I hold dearest on earth
drágó prodajati to sell dear
to te bo drágó stalo it will cost you dear
drágó je to plačal he paid dear for it
to mi bo drágo plačal I'll take it out of him, I'll make him pay dearly (ali dear) for it

drág cher, d'un prix élevé, coûteux, dispendieux; cher, chéri, bien-aimé

drag kamen pierre ženski spol précieuse, pierrerie ženski spol, gemme ženski spol
za drag denar à prix d'or
v Parizu je življenje drago à Paris la vie est chère
drago mi boš to plačal tu me le paieras cher
če ti je življenje drago si tu tiens à la vie
dragi prijatelj (mon) cher ami
drage volje volontiers, avec plaisir
kakor vam drago comme vous voulez, comme bon vous semble, à votre guise
drago mi je je suis enchanté (ali charmé, bien aise)

drág (-a -o)

A) adj.

1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa

2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori

3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi

B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia

drág (ljub) querido ; (necenen) caro, costoso ; (dragocen) precioso

dragi prijatelj amigo querido
drage volje de buena voluntad
(to) je dragó es caro, cuesta caro
to te bo dragó stalo! ¡eso te saldrá caro!, ¡lo pagarás caro!
življenje je tu drago aquí la vida es cara, aquí está la vida cara
drago mi je (pri predstavljanju) encantado de conocerle
biti drag (mnogo stati) costar caro
dragó plačati (kupiti, prodati) pagar (comprar, vender) caro
dragó prodati svoje življenje vender cara la vida
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda

estinto

A) agg. ugasel; izumrl:
specie estinta izumrla vrsta

B) m (f -ta) pokojnik, pokojnica:
il caro estinto dragi pokojnik

gentile¹ agg.

1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

2. ljubek, nežen; krhek:
lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
il gentil sesso nežni spol
legno gentile mehak les

3. vzvišen, plemenit, žlahten:
animo gentile plemenita duša

4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik

gospód señor m ; caballero m

gospod Anton don (Don) Antonio
gospod profesor señor profesor
gospod predsednik señor presidente
vaš gospod oče su señor padre
gospod in gospa López los señores de López
gospe in gospodje! ¡señoras y señores!
spoštovani gospod! (v pismu) muy señor mío (ali nuestro)
dragi gospod (v pismu) señor mío y amigo
biti sam svoj gospod ser independiente; no depender de nadie
igrati gospoda hacer el señor
igrati velikega gospoda darse aires de gran señor

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

īris, īris Cat., Plin., Plin. Val., īridis Cels., Plin., acc. īrim Cels., Col., abl. īrī Cat., Plin., īride Cels., f

1. bot. dišeča rastlina perunika, poseb. njena korenina, perunična korenina: Plin., iris arida (posušena) Cat., Cels.

2. „mavričnik“, nek dragi kamen, menda prav čist šesterostran prizmatičen ledec (= kristal): Plin.

kam|en moški spol (-na …)

1. snov: der Stein
dragi kamen der Edelstein
poldragi kamen der Halbedelstein

2. kos: der Stein, der Steinbrocken; (skala) der Fels

3. kemija der -stein (bakrov Kupferstein, vinski Weinstein)
lužni kamen das Ätznatron

4. gradbeništvo, arhitektura der -stein (miljni Meilenstein, naravni Naturstein, zidava iz naravnega das Naturstein-Mauerwerk, nosilni Tragstein, oporni Kragstein, sklepni Schlussstein, spodnji Bodenstein, temeljni Grundstein, umetni Kunststein, vogalni Eckstein, začetni Anfängerstein, der Anfänger, zaključni der Schlussstein, zgornji der Läuferstein)
zgradba iz kamna der Steinbau

5. tehnika der -stein (brusni Schleifstein, Ölstein, mlinski Mühlstein, spajkalni Lötstein)
vijak za kamen die Steinschraube
sveder za kamen der Steinbohrer

6. medicina der -stein (sečnika Blasenstein, ledvični Harnstein, Nierenstein, zobni Zahnstein, žolčni Gallenstein)
operacija kamna die Steinoperation
tvorba kamna die Steinbildung

7. religija
krstilni kamen (krstilnik) der Taufstein

8.
rastlinstvo, botanika živi kamni Lebende Steine

9.
kamen modrih Stein der Weisen
kamen spotike Stein des Anstoßes, ovira: Stolperstein
preizkusni kamen Prüfstein

10.
težak kot kamen steinschwer
trd kot kamen steinhart, knochenhart
spati kot kamen schlafen wie ein Klotz
vreči prvi kamen na koga den ersten Stein (auf jemandem) werfen
ne bo ostal kamen na kamnu es wird kein Stein auf dem anderen bleiben
komu pade kamen od srca ein Stein/eine Zentnerlast fällt (jemandem) vom Herzen
jokati, da bi se še kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
kaplja na kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

mâjković m ekspr. korenjak, junak, hrust; e pa majkoviću moj, ne valja tako dragi moj, tako ne gre

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

mȉljān -a -o ekspr. mil, drag: samost. mili, dragi, ljubi

mio

A) agg.

1. moj

2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!

3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

B) pron.

1. moje

2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal