Franja

лада m lj. poet. dragi, draga

любушка f lj. poet. draga

aurichalcum -ī, n (pisava po ljudski etimologiji nam. pravilne obl. orichalcum; gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“)

1. médnik, (rumena = v njej prevladuje baker) méd, medenina: Plin., Suet., Char., Ulp. (Dig.), Vulg.

2. od Pl. izmišljena kovina, ki po vrednosti prekaša celo zlato = draga (dragocena) kovina: aurichalco contra non carum fuit meum mendacium Pl. se ni dala z nobenim denarjem preplačati.

bágrski | bágerski (-a -o) adj. teh. di, della escavatrice; di, della draga

cāritās -ātis, f (cārus)

1. visoka cena, dragost, draginja: Varr., Plin., tanta vilitas annonae ex summa caritate rei frumentariae consecuta est Ci., c. nummûm Ci., ingravescit annona, ut inopia ac fames, non caritas timeatur Ci., in caritate Ci. ob draginji, c. vini Suet.

2. pren. čislanje, spoštovanje, vdanost, privrženost, ljubezen: ea caritas, quae est inter natos et parentes Ci., apud milites tanta caritate erat, ut... L., eximia caritate hominem diligere Cu., multa signa caritatis T., c. uxoria Ps.-Q.; s subjektnim gen.: credo vos non pecuniam, sed caritatem civium concupisse Ci. spoštovanje državljanov, mors filiae caritatem illius necessitudinis non ademit Ci. ljubezni sorodnikov, orbis terrarum divitias accipere nolo pro patriae caritate N. za ljubezen domovine (= rojakov), amor civium et c. L.; z objektnim gen.: nihil sine caritate vestri ordinis loquor Ci., caritate patriae ductus N. iz ljubezni do domovine, c. parentum Ci., liberorum L.; pogosto s praep.: c., quae est inter natos et parentes Ci., retinere caritatem in pastores Ci., c. in regem Cu., ingenita erga patriam c. L.; v pl.: Ap., omnes omnium caritates Ci. vsa čustva za vse, familiarum caritates Arn. drage rodbinske vezi; met. caritates = draga bitja, ljubljenci: Amm.

desolladero moški spol mrhovišče, odirališče; draga restavracija

dražètina ž večja draga, dolina

drȁžina ž večja draga, dolina

dúša ž
1. duša: telo in duša; pogubiti, zveličati -o
spasiti, spasti dušu
2. duša, plemenit čovjek (-vek): bil je zlata, dobra, plemenita duša
3. duša, čovjek: v Sloveniji nas je blizu dva milijona duš
4. duša, centralna ličnost: mati je duša družine
5. duša, draga osoba: draga duša, pridi bliže
6. stijenj, žižak, fitilj: duša plava na olju
7. duša fudbalske lopte: žogi je počila duša
8. na -o ji piha
laska joj, dvori joj: privezati si -o
utažiti glad, ugasiti žed; komaj se ga še duša drži
jedva je još živ; -e pasti
vršiti službu svećenika među pastvom, među vjernicima (ver-); to mi ni po -i
to mi se ne sviđa, s tim se ne slažem; za to sem z -o in telesom; kosmata duša
grešan čovjek; pri moji -i
tako mi vjere, duše mi

gòndže -eta s (t. kondža)
1. brst, popek: ružino gondže
2. draga oseba: buji, paji, materina nado, bezazleno moje gondže malo

jȁbuka ž
1. jablana: jabuka divljaka lesnika: jabuka petrovača ob petrovem zrelo jabolko; jabuka ranka zgodnje, rano jabolko
2. jabolko
3. darilo: primati -e
4. snubitev, zaroka: spremite sve što treba za -u i svadbu
5. ekspr. draga oseba: aoj lane, jabuko sa grane!; Nidžo, jabuko moja, jesi li mi živ?
6. anat. adamovo jabolko
7. jabolko, bunka na koncu držaja, rapirja, pištole
8. jabuka ne pade daleko od stabla; jabuka razdora, spoznaje ili saznanja; zabranjena jabuka, zagristi u kiselu -u

jȁgoda ž
1. bot. jagoda, navadni jagodnjak, Fragaria: šumska, vrtna jagoda
2. jagoda, sadež, zrno: jagoda na grozdu, na kupini, na dudu, na bršljanu
3. lice, ličece
4. ekspr. draga oseba: zar da ti, -o moja, takvog mladoženju nađem
5. ići kao grlom u -e lotiti se dela nepripravljen

Kostspieligkeit, die, dragocenost; potratnost, razsipnost; zelo/preveč draga stvar

mìlōjka ž ekspr. milo, drago dekle, draga žena

róđa m, ž, zval. rȏđo dragi sorodnik, draga sorodnica

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

голубушка f golobičica, (lj.) draga moja

лапушка f (lj.) šapica; draga moja

ajuste moški spol prilagoditev; dogovor, pogodba, poravnava

ajuste con los acreedores poravnava z upniki
más vale mal ajuste que buen pleito bolje slaba poravnava kot draga pravda

akcijski radij stalna zveza
(domet) ▸ hatótávolság, hatósugár
Ker imajo letala premajhen akcijski radij, da bi se lahko vrnila na letalonosilko, naj bi po bombardiranju pristala na kitajskih letališčih. ▸ Mivel a repülőgépeknek túl kicsi a hatótávolsága ahhoz, hogy visszatérhessenek a repülőgép-anyahajóra, a bombázás után kínai reptereken kellene landolniuk.
Edison je izdelal električni avto z akcijskim radijem do 100 milj, a zaradi (pre)dragega akumulatorja ni bil praktičen. ▸ Edison 100 mérföld hatósugarú elektromos autót épített, de a (túlságosan) drága akkumulátor miatt nem volt praktikus.