Franja

fest trden, (hart) trd, (befestigt) utrjen, Physik Körper: tog, trd; (stabil) stabilen, (unbeweglich) Technik nepremičen, nepomičen, mirujoč, pritrjen; fiksen; Gewohnheit: zakoreninjen; Wohnsitz: stalen, (ständig) konstanten; Mathematik fiksen, Zahl: določen; in festen Händen sein biti vezan; festen Fuß fassen udomačiti se; feste Kundschaft stalne stranke

festgelegt (točno) določen

fijo trden, nepremičen; čvrst, zanesljiv, gotov; določen; pravilen; nezgorljiv; gotovo, zanesljivo

fijo con clavo pribit
estrella fija zvezda stalnica
precio fijo stalna cena
(sueldo) fijo stalna plača
de fijo, a punto fijo (Am a la fija) gotovo, zanesljivo
de fijo que no čisto gotovo ne

fīniō -īre -īvī -ītum (finis)

A. trans.

I.

1. omejiti: responderant: populi Romani imperium Rhenum finire C., in ore sita lingua est finita dentibus Ci., signum animo finivit L., Tmolus Sardibus finitur et Hypaepis O., finire arenae circulum Vell. narisati krog v pesku, arbusto nihil potest apte finiri Col., Oceano ultimoque Oriente finire imperium Iust. državi za meje postaviti Ocean in skrajni vzhod, finiens orbis Ci. ali circulus Sen. ph. (= gr. ὁρίζων sc. κύκλος) obzorje, horizont; pesn.: has finire (zapreti) potest, illas aperire catervas O.

2. metaf. omejiti, utesniti: de cupiditatibus finiendis loqui Ci., finita potestas Lucr., L., quinque dierum spatio finiebatur imperium L., numero finita potestas O.

3. occ. (omejuje) določiti, ustanoviti, dognati: sepulcris novis finivit modum Ci. f. spatia temporis numero noctium C., latitudinem silvae C., diem, vades, locum L., luna finit tempora mensis O. numerum caesorum finire Cu., tanti poena finita est Val. Max., annuum diem f. Suet.; s finalnim stavkom: de pecunia finitur, ne … consumeretur L. —

II.

1. končati, zaključiti, skleniti, dovršiti, (od)nehati: labores morte f. Ci., possem tantos finire dolores V., si bellum finire adparat V., annum finierat Titan O., urbis mala finiat, orant O., finit (aqua) sitim H. utolažiti, potešiti, f. ieiunia O., odium L., odia f. Fl., iras, poenas, metum O., censuram intra legitimum tempus L., finierat monitūs, cantūs O., hic dies imperium finiet Cu., f. gloriam Iust.; poseb. o življenju: f. vitam Plin., T., Suet., Iust. idr. vitam ense O., animam finivit in aris O., (phoenix) finit in odoribus aevum O.; v govoru: f. sententias verbis Ci. končati s periodo, finita pronuntiare Ci. v zaokroženih periodah.

2. koga ali kaj končati, uničiti: mors vos finit Sen. ph., te … finiat senectus Mart., Carthago finita est Fl.; pass. končati se = prenehati: bellum eo die finiri potuisse C., neque enim finito Marte vocandus hostis es O., finitā per vulnera vitā O., vix prece finitā O., sermone finito Cu., finitā Iuliorum Claudiorumque domo T. ko je bila … izumrla, voto volumen finiendum sit Vell., quod finitur, inceptum est Lact.; abs. med. finiri = umreti: Sen. ph., finiri morbo Plin. iun., sic fuit utilius finiri ipsique tibique Ci. poet. suo iudicio finitus Val. Max., Seleucus equo praecipitato finitur Iust.

B. intr. končati (se), nehati: puto illum pridie incipere, postero die finire Petr., cum anceps pugna dici finisset occasu Amm.; occ.
a) končati = umreti: sic Tiberius finivīt octavo et septuagesimo aetatis anno T.
b) (v govoru ali pisanju): govor ali pisanje končati, zaključiti, skleniti: finierat Telamone satus O., finieram Mart., finio Plin. iun., cum initium a tempestate sumpserunt, incendio aut ruinā finiunt Q. — Od tod adj. pt. pf. fīnītus 3 kot gram. t. t. = določen (naspr. infinitus): Prisc.; superl. finitissimus: Prisc. Adv. fīnītē

1. določeno: Gell.

2. z omejitvijo, zmerno: avarus sit, sed finite Ci.

finito

A) agg.

1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba

2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik

3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika

4. mat. končen:
numero finito končno število

5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se

B) m

1. filoz. končnost

2.
finito di stampare tisk kolofon

fissato

A) agg.

1. določen, fiksiran:
fissato dalla legge z zakonom določen

2. obseden

B) m

1. manijak, obsedenec, fanatik

2. ekon.
fissato bollato zaključnica (potrdilo o sklenjenem borznem poslu); potrdilo o nakupu, prodaji

fix -ă (ficşi, -xe) adj.

1. nepremičen, pritrjen, pričvrščen

2. fiksen, stalen, nespremenljiv, določen

3. točen

fixe [fiks] adjectif nepremičen, trdno stoječ, stacionaren; pritrjen; določen; stalen, nespremenljiv; nezgorljiv; masculin stalna plača

barre féminin fixe telovadni drog
étoile féminin fixe zvezda stalnica
idée féminin fixe fiksna ideja
prix masculin fixe stalna cena
fixe! (militaire) mirno!
les fixes nepremičnice
à l'heure fixe ob določeni uri
jour masculin fixe določen, stalen dan (npr. za sestanek ipd.)
le baromètre est au beau fixe barometer kaže stalno lepo
avoir un domicile fixe imeti stalno bivališče
avoir le regard fixe strmeti v prazno

fixé, e [fikse] adjectif pritrjen, fiksiran, določen, stalen; chimie vezan; masculin majhna oljnata slika, prilepljena na steklo

me voilà fixé sedaj vem, pri čem sem
être fixé spoznati se, odločiti se

fixed [fikst] pridevnik
določen; ustaljen, stalen, nespremenljiv, trden

fixed idea uprta misel, fiksna ideja
fixed property nepremičnine
well fixed premožen
fixed star zvezda stalnica
fixed fact dognano dejstvo
fixed income redni dohodki
fixed prices trdne cene
fixed oil nehlapljivo olje

foregone [fɔ:gɔ́n]

1. pretekli deležnik od forego

2. pridevnik
določen, predviden; jasen, neizogiben

foregone conclusion očitnost
foregone opinion predsodek

formal [fɔ́:məl] pridevnik (formally prislov)
oblikoven; pravilen, simetričen; zunanji; svečan, formalen; določen; pedanten, strog; navidezen, dozdeven, na oko

formal visit služben obisk
formal garden angleški park

gewiß, gewiss Adjektiv gotov; Beziehung, Verdacht, Dinge usw.: določen; Adverb gotovo; seveda; gewiß nicht! seveda ne!; aber gewiß! prav gotovo!; ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses neki/neka/neko; gewisse, pl , neki, nekateri; gewisse Leute nekateri (ljudje); für gewisse Stunden za "tiste" urice; ein gewisses Etwas nekaj neulovljivega

made [méid]

1. preteklik & pretekli deležnik od to make 2

2. pridevnik
(umetno) narejen; izmišljen; gotov, ki je uspel; izučen (vojak); (dobro) grajen (človek)
pogovorno določen, mišljen

made dish iz več pridatkov narejena jed
made gravy umetno narejena mesna omaka
made road utrjena cesta
English-made narejeno v Angliji
made of wood lesen
made from narejen iz česa
a made story izmišljena zgodba
a made man človek, ki je uspel
a well-made man dobro grajen človek
it is made for this purpose mišljeno je za ta namen

nèfaljen -a -o dial. določen, točen, gotov: svaki glas ima svoje -o značenje, gl. faliti

nommé, e [nɔme] adjectif imenovan, designiran; določen (dan)

à point nommé ravno prav, o pravem času, kot poklican
un nommé X. neki X. po imenu
le nommé X. Y. est accusé de vol imenovani X. Y. je obtožen kraje

òdrēden -a -o, dol. òdrēdenī -ā -ō
1. določen: odreden broj, način; -o vrijeme; za koloniju su -i učenici drugog razreda
2. določen, določni: -i vid pridjeva: -i pridjev določni pridevnik
3. določeni, neki: -e ličnosti ne žele da se o tome izjasne

oprèdijeljen -a -o (ijek.), oprèdēljen -a -o (ek.) opredeljen, določen, odločen; -ōst ž opredeljenost, določenost, odločenost

positive¹ [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
matematika pozitiven (positive sign znak plus)
fizika, elektrika, fotografija pozitiven
medicina pozitiven

filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
pogovorno a positive nuisance prava nadloga
proof positive neovrgljiv dokaz
to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj

präzis, präzise precizen, natančen, določen