Franja

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

vorausgehen^* iti naprej; iti pred (kom); dogoditi se pred, biti pred

vorhergehen^* biti/dogoditi se prej

воспоследовать (knj.) dogoditi se nato, slediti nato

abspielen zaigrati, odigrati; vom Blatt: igrati po notah; den Ball: podati, podajati; (abnutzen) obrabiti; sich abspielen Vorgang: potekati, vor unseren Augen: odigrati/odigravati se, odvijati se, dogajati se, dogoditi se; da spielt sich bei mir nichts ab za to pa nisem!

dogájati se glej dogoditi se

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

ereignen: sich ereignen dogoditi se

ofrecer [-zc-] (po)nuditi; darovati; pokazati

ofrecer un banquete prirediti banket
ofrecer dificultades težaven biti
ofrecer garantía, seguridad garancijo, varnost nuditi
ofrecer en holocausto darovati kot žrtev
ofrecer muchas ventajas zelo ugoden biti
ofrecerse ponuditi se; dogoditi se, na misel priti
¿qué se le ofrece a V.? s čim Vam lahko postrežem?

présenter [-zɑ̃te] verbe transitif predstaviti; predložiti; (po)kazati; vložiti; (po)nuditi; uvesti; prijaviti; priporočiti (za službeno mesto); izraziti; predlagati, prezentirati; oddati; verbe intransitif (dobro) se vesti

se présenter potegovati se (pour za); javiti se; izpostavljati se (à quelque chose čemu); predstaviti se; nastopiti, pojaviti se, dogoditi se
présenter un amendement predložiti amandman
présenter son ami à quelqu'un predstaviti komu svojega prijatelja
permettez-moi de me présenter dovolite mi, da se vam predstavim
présenter les armes pozdraviti z orožjem
présenter un aspect nuditi pogled
présenter des avantages prinašati prednosti
il présenta son bras à sa cavalière ponudil je roko svoji dami
présenter un candidat à un examen prijaviti koga k izpitu
présenter sa candidature kandidirati (à za)
présenter une demande, une motion staviti predlog
présenter sa démission podati ostavko
présenter des difficultés delati težkoče
présenter le dos à quelqu'un obrniti, pokazati komu hrbet
présenter ses excuses opravičiti se
présenter ses idées obrazložiti svoje ideje
présenter quelque chose sous un jour favorable prikazati kaj v ugodni luči
présenter une lettre de change predložiti menico v izplačilo
ce nom ne se présente pas à ma mémoire ne spomnim se tega imena
présenter une objection à quelqu'un ugovarjati komu
présenter ses regrets, ses respects izraziti svoje obžalovanje, svoje spoštovanje
se présenter de soi-même govoriti samo zase
il présente bien on ima dober, prijeten nastop; on nekaj predstavlja
il se présente une occasion nudi se priložnost
se présenter devant les yeux priti pred oči
se présenter aux élections municipales kandidirati pri občinskih volitvah
se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
l'affaire se présente bien stvar se dobro začenja, dobro kaže

producir [-zc-; pret: -je] proizvajati, producirati; (ob)roditi, donašati, donosen biti; pokazati, predložiti; povzročiti

producir beneficio dobiček (korist) prinesti
producir efecto imeti uspeh, učinkovati
producir una explosión eksplodirati
producir fiebre (med) povzročiti vročico
producir mejoría prinesti olajšanje
producir poco malo donašati, ne se izplačati
producir rica cosecha bogate sadove donašati
un negocio que no produce nedonosen posel
producirse pojaviti se, nastopiti, dogoditi se
se produjo (un) silencio nastala je tišina

produire* [prɔdɥir] verbe transitif proizvajati, producirati; (ob)roditi; pridobivati, pridelati; privesti, predložiti, pokazati; donesti; povzročiti; verbe intransitif skotiti, povreči

se produire izvršiti se, dogoditi se, nastati, nastopiti, pokazati se
produire une impression favorable napraviti ugoden vtis
produire des intérêts donašati obresti, obrestovati se
la France produit 16 quintaux de blé à l'hectare Francija pridela 16 kvintalov žita na hektar
produire un effet sur quelqu'un napraviti vtis, učinkovati na koga
produire de bons résultats dati dobre rezultate
la guerre produit beaucoup de maux vojna povzroči mnogo zla
il s'est produit un grand changement nastopila je velika sprememba
produire un document pokazati, predložiti dokument
produire des témoins privesti priče
produire des raisons navesti razloge

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri