Franja

plūmēscō -ere (plūma) perje dobivati, operiti se, operjati se, posta(ja)ti goden (za letenje), godniti se, godnjati se: Hier., ab eodem tempore plumescit, ita positus, ut caput supra dextrum pedem habeat, dextram vero alam supra caput Plin., numquid per sapientiam tuam plumescit accipiter Vulg.

plūmō -āre -āvī -ātum (plūma)

1. s puhom ali perjem pokri(va)ti: molli lanugine plumatus Plin., se in avem Ap. v ptiča se spremeniti.

2. perjasto (puhasto, kakor s perjem) pretkati z zlatom, operiti z zlatom: tuo palato clausus pavo pascitur plumato amictus aureo Babylonico Publilius Syrus ap. Petr., pars auro plumata nitet Lucan., quid Tyro et Sidone tenuitate perlucidas, micantes purpura, plumandi difficultate pernobiles? Vop.

3. intr. perje dobivati, operiti se, operjati se, posta(ja)ti goden za letenje, godniti se, godnjati se: pullis iam iam plumantibus Gell.

pod³ [pɔd]

1. neprehodni glagol
dobivati stroke, nabrekniti

2. prehodni glagol
luščiti (fižol, grah)

sleng to pod up dobivati trebuh (nosečnost)

prihájati -am
1. dolaziti: prepozno prihajati na seje
2. nadolaziti: voda prihaja od vseh strani
3. dolaziti, padati: prihajati na misel
padati na um
4. zalaziti: prihajati v leta
5. prihajati do veljave dobivati važnost; prihajati v poštev
dolaziti u obzir; prihaja mi slabo
hvata me muka; prihajati do ilrala
dolaziti do izraza; noč prihaja
smrkava se

priigrávati -am igrom, kockom dobivati: priigravati velike vsote denarja

príštiti se prîštīm se priščiti se, dobivati prišče

projédati pròjēdām
I. prejedati
II. projedati se
1. seniti se, dobivati preležanine
2. dobivati tek: projeda mi se

pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.

punkten zbirati/dobivati točke; Punktrichter: ocenjevati (v točkah)

riavere^*

A) v. tr. (pres. riò) dobiti, dobivati nazaj; ponovno imeti

B) ➞ riaversi v. rifl. (pres. mi riō)

1. opomoči si (tudi pren.):
riaversi dallo spavento opomoči si od straha

2. absol. zbuditi, zbujati se iz nezavesti

skorávati se skòrāvām se dobivati skorjo

spīcō -āre (-āvī) -ātum (spīca)

1. naredi (delati) kaj ostro (koničasto), (o)šiliti, zašiliti, (za)ostriti, priostriti (priostrovati), doda(ja)ti čemu ost (konico), (o)koničiti; od tod pt. pf. spīcātus 3 oster, koničast, ošiljen, zašiljen, zaostren, priostren, okoničen, konico (ost) imajoč, šilast, óstnat: animantes spicatae aculeis Min.

2. s klasom (klasjem) opremiti (obložiti); od tod spicari iti v klas(je), delati klas(e), dobivati klase, klasíti se, „klasoveti“: grana spicantur Plin.; pt. pf. spīcātus 3
a) (o rastl.) klasje ali klasaste konice imajoč (noseč), klasàt, klasnát, klásast: herbae spicatae Plin., nardum spicatum Vulg.
b) spīcāta testācea „opečno klasje“ = klasasti tlak iz opeke: Vitr., Plin.

svìlati -ām
I.
1. poganjati laske: kukuruz svila
2. presti svileno nit: kao buba kad svila
II. svilati se dobivati laske: i svilali se kukuruzi, ubradali

teethe [ti:ð] neprehodni glagol
medicina zobiti se, dobivati zobe

tremírati se trèmīrām se dobiti, dobivati tremo: bio sam se malo tremirao

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

ùdioništvovati -ujēm (ijek.), ùdeoništvovati -ujēm (ek.) biti udeležen, dobivati delež

upućívati upùćujēm
I.
1. napeljevati, navajati: upućivati koga na dobro; upućivati čitaoca na primjedbe na kraju knjige
2. poučevati, dajati navodila: upućivati koga kako valja raditi
3. pošiljati: upućivati komu molbe, pisma, žalbe
4. nakazovati: upućivati komu novac
5. seznanjati, uvajati v: upućivati koga u tajne poslovanja
II. upućivati se
1. odpravljati se na pot
2. poučevati se, informirati se, dobivati navodila

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

vermännlichen dobivati moške poteze