Franja

Zadetki iskanja

  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • corsa f

    1. tek; tekanje:
    a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
    a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
    fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
    essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

    2. šport tek; dirka:
    corsa a ostacoli tek z ovirami
    corsa di cavalli konjska dirka
    cavallo da corsa dirkalni konj
    corsa automobilistica avtomobilska dirka

    3. pl. konjske dirke

    4. pren.
    corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
    corsa agli armamenti oboroževalna tekma

    5. vožnja:
    la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
    proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
    perdere la corsa zamuditi vlak

    6. voj.
    guerra di corsa gusarsko vojskovanje
  • course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

    course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
    course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
    course aux armements tekma v oboroževanju
    course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
    course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
    course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
    course essai poskusni tek
    course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
    course de(s) haie(s) tek čez ovire
    course libre (technique) prosti tek
    course de 100 mètres tek na 100 m
    course de natation plavalna tekma
    course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
    course de relais štafetni tek
    course sur route tek po cesti
    course en sac tek, poskakovanje v vreči
    course en ski smučarski tek
    course de taureau bikoborba
    course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
    course en terrain varié tek čez drn in strn
    auto féminin de course dirkalen avto
    bateau masculin de course tekmovalni čoln
    champ masculin de courses dirkališče
    cheval de course dirkalni konj
    garçon masculin de courses tekač, kurir
    ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
    parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
    prix masculin de la course (taksi) voznina
    vélo masculin de course dirkalni bicikel
    en pleine course v največjem diru
    à bout de course na kraju svojih moči
    aller au pas de course teči, dirjati
    aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
    j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
    donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
    être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
    faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine
  • curūlis -e (nam. currūlis iz currus; prim. currūlis)

    1. vozu (poseb. dirkalnemu vozu) pripadajoč, vozen, z vozom: equi L., Cod. Th. (z državnim denarjem nabavljeni) dirkalni konji, četverovprega za cirkuške igre (dirke), triumphus Suet. na vozu, z vozom (naspr. ovatio malo zmagoslavje), ludi Min. cirkuške.

    2. voz uporabljajoč (o višjih oblastnikih), kurulski: aedilis L. Piso ap. Gell., L., Plin. kurulski (= patricijski, gl. aedīlis), aedilitas Ci., L., Plin. kurulsko edilstvo, c. magistratus Gavius Bassus ap. Gell. kurulsko oblastništvo (t.j. konzulstvo, pretorstvo in kurulsko edilstvo), curules magistratus appellati sunt, quia curru vehebantur P. F.; poseb. sella curūlis „stol (sedež) na vozu“, kurulski uradni stol diktatorjev, konzulov, pretorjev in kurulskih edilov, zaklopni stol brez naslona, obložen s slonovo kostjo: Ci., L., O., Cat. idr., Gavius Bassus in commentariis suis … senatores … dicit in veterum aetate, qui curulem magistratum gessissent, curru solitos honoris gratiā in curiam vehi, in quo curru sella esset, super quam considerent, quae ob eam causam „curulis“ appellaretur; sed eos senatores, qui magistratum curulem nondum ceperant, pedibus itavisse in curiam; propterea senatores nondum maioribus magistratibus „pedarios“ nominatos Gell., Romanorum imperatorum insigne fuit sella curu-lis … et sciendum sellam curulem a curru dictam, quod hi tantum ea utebantur, qui triumphali curru invecti fuissent Serv., curiales officiales publici, curules vero sellae, in quibus magistratus sedentes iura reddunt Isid.; od tod curule ebur kurulska slonova kost, met. = (višje) oblastništvo: cui libet hic fasces dabit eripietque curule cui volet importunus ebur H.; nekaj podobnega je sēdēs curūlis kurulski sedež (z vencem), častni stol kraljev in poseb. Avgustovih svečenikov (sacerdotes Augustales): T. — Kot subst. curūlis -is
    a) fem. (sc. sella) = sella curulis: Lucan., Sil., Stat., Mart., T., Plin. iun., Suet.
    b) masc. = aedilis curulis: Plin.; curulis maior = consul: Stat.; pl. curūlēs kurulska oblastništva (ki so smela uporabljati kurulski stol): Stat.
  • čoln [ou̯] moški spol (-a …)

    1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
    dolžina čolna die Bootslänge
    posadka čolna die Bootsbesatzung
    motor za čoln der Bootsmotor
    prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
    krov za čoln das Bootsdeck
    voziti se s čolnom Boot fahren
    vožnja s čolnom die Bootsfahrt
    spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
    izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

    2. majhen na vesla: der Kahn
    voziti se s čolnom Kahn fahren
    vožnja s čolnom die Kahnfahrt

    3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

    4.
    gorski reševalni čoln der Ackja

    5.
    stavni čoln das Setzschiff

    6.
    čolni figurativno (čevlji) Kähne množina
  • čoln samostalnik
    1. (manjše plovilo) ▸ csónak
    zasidran čoln ▸ lehorgonyzott csónak
    potopljen čoln ▸ elsüllyedt csónak
    pristanišče za čolne ▸ csónakkikötő
    čoln za reševanje ▸ mentőcsónak
    dolžina čolna ▸ csónak hossza
    posadka čolna ▸ csónak legénysége
    premec čolna ▸ csónak orra
    prevoz s čolnom ▸ közlekedés csónakkal, kontrastivno zanimivo csónakút, szállítás csónakkal
    sesti v čoln ▸ csónakba beszáll
    sedeti v čolnu ▸ csónakban ül
    čoln na morju ▸ tengeren lévő csónak, csónak a tengeren
    vkrcati se na čoln ▸ csónakba beül, csónakba beszáll
    voziti se s čolnom ▸ csónakkal közlekedik, kontrastivno zanimivo csónakázik
    zlesti v čoln ▸ csónakba bemászik
    skočiti iz čolna ▸ csónakból kiugrik
    stopiti iz čolna ▸ csónakból kiszáll, csónakból kilép
    pasti s čolna ▸ csónakból kiesik
    biti v čolnu ▸ csónakban van
    biti na čolnu ▸ csónakon van
    Povezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln

    2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
    S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.
  • čóln (-a) m barca, battello; imbarcazione; canotto, scialuppa:
    dirkalni čoln imbarcazione da corsa
    rešilni čoln scialuppa di salvataggio
    ribiški čoln barca da pesca
    motorni čoln, čoln na vesla barca a motore, a remi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. desantni, jurišni, torpedni čoln mezzo da sbarco, battello d'assalto, (v I. in II. svetovni vojni) Mas
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dernier-né, dernière-née [dɛrnjene, -njɛrne] masculin, féminin zadnji rojenec, zadnja rojenka; najnovejša stvar

    les dernierères-nées des voitures de course najnovejši dirkalni avtomobili
  • dirkálen race

    dirkálni čoln (bicikel, jahta, avto itd.) racer
    dirkálno kolo racer
    dirkálni konj racehorse, racer
    konjski dirkálni šport the turf
  • dirkálen de course

    dirkalni konj cheval moški spol de course
    dirkalno kolo bicyclette ženski spol de course
    dirkalni avto voiture ženski spol de course
  • dirkálen (-lna -o) adj. da corsa, della corsa, delle corse:
    dirkalni avtomobil automobile da corsa
    dirkalni konj cavallo da corsa
    dirkalna sezona stagione delle corse
  • dirkálen de carreras

    dirkalni konj (avto, proga) caballo m (auto m, pista f) de carreras
    dirkalni jezdec jockey m
  • dirkaški kombinezon stalna zveza
    (zaščitna oprava za dirkanje) ▸ versenyoverall
    Sopomenke: dirkalni kombinezon
  • écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

    garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
    écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
    c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
    tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
    entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
    nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
    sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)
  • galop [ô] moški spol (-a …) der Galopp; der Handgalopp
    dirkalni galop gestreckter Galopp, die Karriere
    lahen galop der Kanter
    teči v lahnem galopu kantern
    pognati v galop in Galopp setzen
    spustiti/pognati se v galop in Galopp fallen
    podoben galopu galoppartig
  • Galopp, der, (-s, -s/-e) galop, gestreckter Galopp dirkalni galop; kurzer Galopp lahni drnec; im Galopp figurativ zelo hitro; in Galopp bringen priganjati; in Galopp fallen spustiti se v galop; in Galopp setzen pognati se v galop
  • gokart samostalnik
    1. (majhen dirkalni avto) ▸ gokart
    dirkati z gokartom ▸ gokarttal versenyez
    voziti se z gokartom ▸ gokartot vezet
    vožnja gokartakontrastivno zanimivo gokartvezetés

    2. (dirkanje z majhnimi avti) ▸ gokart
    tekmovati v gokartu ▸ gokartversenyen részt vesz
    dvoranski gokart ▸ teremgokart
    Sopomenke: karting
  • kasač samostalnik
    1. (dirkalni konj) ▸ ügetőló
    domači kasač ▸ hazai ügetőló
    reja kasačev ▸ ügetőlovak tenyésztése
    dirka kasačev ▸ ügetőverseny
    konj kasač ▸ ügetőló
    Vse dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 1800 metrov dolgi progi. ▸ A 3–14 éves ügetőlovak versenyei egy 1800 méter hosszú pályán zajlanak.
    Sopomenke: kasaški konj
    Povezane iztočnice: ameriški kasač, ljutomerski kasač

    2. (športnik) ▸ hajtó
    Kdor bežno spremlja kasaške dirke, bi utegnil pomisliti, da kasači mučijo konje in jih pretepajo, kar pa večinoma ni res. ▸ Aki csak futólag figyeli az ügetőversenyt, azt gondolhatná, hogy a hajtók kínozzák és verik a lovakat, ez azonban többnyire nem igaz.
  • kasaška kobila stalna zveza
    (dirkalni konj) ▸ ügetőkanca
    Sopomenke: kasačica