Franja

zitellone, zitellone m (f -na) poveč. od ➞ zitella stari stric, stara teta, stara devica

вековуша f (vulg.) stara devica

Agnodicē -ēs, f Agnodika, atenska devica, ki je baje prva babičevala: Hyg.

ape¹ [eip]
(višja) opica

to play the ape slepo posnemati, oponašati, neumno se vesti
to lead apes (in hell) umreti kot stara devica

Arachnē -ēs, f (ἀράχνη pajek) Arahna, lidijska devica, Idmonova hči, v tkanju je premagala Minervo, ki jo je zato spremenila v pajka: O.

Arc [ark]

Jeanne d'Arc Devica Orleanska

Astraea -ae, f (Ἀστραία Zvezdna devica) Astraja, Zevsova in Temidina (Themis) hči, deviška boginja pravičnosti (= Δίκη), ki je bivala v zlati dobi na zemlji kot blagodarno božanstvo, v bronasti dobi pa je kot zadnja izmed nebeščanov zapustila propadli človeški rod in bila postavljena med zvezde kot ozvezdje Devica (Virgo): O., Sen. tr., Iuv., M.; kot ozvezdje: Lucan.

beato

A) agg.

1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija

B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena

blažen pridevnik
1. (srečen) ▸ áldott, mámorosLepše je pozimi, ko ni turistov in je vse naokrog blažen mir in tišina. ▸ Szebb télen, amikor nincsenek turisták, és körös-körül áldott békesség és csend honol.
Na njihovih obrazih je sijal blažen nasmeh. ▸ Áldott mosoly ragyogott az arcukon.
Morali bi videti blaženi izraz na njegovem obrazu. ▸ Látni kellett volna az áldott kifejezést az arcán.

2. religija (razglašen za zveličanega) ▸ boldog
3. religija (blagoslovljen) ▸ áldott
Dvigal je roke k molitvi ter zanosno govoril o svetih, blaženih božičnih nočeh. ▸ Kezét imára emelte, és lelkesen beszélt a szent, áldott karácsonyi éjszakákról.
Blažena devica Marija, usmili se! ▸ Áldott Szűz Mária, irgalmazz!

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

blessing [blésiŋ] samostalnik
blagoslov; molitev pred jedjo; milost; srečno naključje; kletvica, psovka

a blessing in disguise sreča v nesreči
hudomušno unappropriated blessing neporočena ženska, stara devica
that is a blessing to je sreča
to ask a blessing moliti pred jedjo

braid² [breid] prehodni glagol
plesti, preplesti, prepletati; s trakom obrobiti

to braid St. Catherine's tresses živeti kot devica, ne se poročiti

brezmádežen (-žna -o) adj.

1. rel. immacolato;
brezmadežna devica Marija l'Immacolata
dogma o brezmadežnem spočetju il dogma dell'Immacolata Concezione

2. knjiž. immacolato, candido

Britomartis -is, voc. -i, f (Βριτόμαρτις = Sladka devica: kret. βριτός sladek, in *μάρτις devica) Britomarta, sprva blaga kret. boginja, kot Nimfa v Dianinem spremstvu tudi Aphaea in Dictynna: Ps.-V. (Ciris); pozneje so jo enačili s kret. Artemido: Cl.

celestial nebeški, božanski; izvrsten, sijajen, krasen

música celestial (ironično) revna glasba
la Celestial Señora Devica Marija

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

dame¹ [dam] féminin dama, gospa, poročena ženska; juridique, populaire soproga, žena; gospodarica (hiše); dama (igra, karta), kraljica (pri šahu); kralj (pri kegljanju); technique zabijač, oven, tolkač; marine vilice, luknja za namestitev vesla

dame de charité, d'œuvres članica dobrodelnega društva
dame du Ciel (religion) Devica Marija
dame de compagnie družabnica
dame de comptoir blagajničarka, prodajalka
dames de la halle (pariške) prodajalke na trgu, branjevke
la dame de mes pensées (humour) gospa mojega srca
dame d'honneur častna, dvorna dama
dame de la maison hišna gospa, gospodinja
dame patronesse pokroviteljica
dame pneumatique mehaničen zabijač na stisnjen zrak
la première dame de France žena predsednika republike
dame de trèfle križeva dama (pri kartah)
coiffeur masculin pour dames damski frizer
compartiment masculin de dames seules kupé za ženske
(jeu masculin de) dames dama (igra)
(familier) ma petite dame, ma bonne dame! gospa (moja)!
faire échec à la dame dati šeh kraljici (pri šahu)

doncel mlad; mil

doncel m paž, oproda
doncella f devica; sobarica; hišna oskrbnica; kačji pastir (žuželka)
hierba doncel zimzelen
doncel de honor (nevestina) družica
doncel de labor, doncel de cámara sobarica
doncel primera prva mlada ženska vloga (v gledališču)

fille [fij] féminin hči; deklica, deklina, razuzdanka; religion nuna

grande fille odraslo dekle
jeune fille dekle, mladenka, gospodična; nedoletnica, najstnica
beau brin masculin de jeune fille čedno, postavno dekle
petite fille dekletce
vieille fille stara devica
école féminin de filles dekliška šola
fille adoptive posvojena hči
fille de cuisine kuhinjska pomočnica
fille de ferme dekla, delavka na kmetih
fille de la maison domača (edina) hči
fille d'Eve prebrisana in koketna ženska
fille à marier za možitev godna hči
fille mère nezakonska mati
fille repentie spokorjena razuzdanka
fille des rues pocestnica
fille de salle natakarica
fille d'honneur častna dama (kraljice, kneginje)
jouer la fille de l'air izginiti brez obvestila
rester fille ostati samska

fīō, fierī (nam. fiere), factus sum itd. (iz *bhu-iiō, indoev. kor. *bheuH- rasti, uspevati, obstajati, biti, roditi se, posta(ja)ti, nasta(ja)ti [prim. v lat. fuī]; prim. gr. φιτύω[iz *bhuitueō] rodim, sadim, φύω storim, da kaj nastane, φύομαι nastajam, rastem, rodim se, postajam, φυτόν rastlina, zelišče, sadika, umbr. füet = lat. fiunt, sl. biti, bit, bitje)

I.

1. nastati, postati, nastopiti (nastopati), zače(nja)ti se, roditi se, biti: ubi apsinthium fit Pl. raste, lepores in Gallia fiunt permagni Varr., fit clamor maximus, fit … fletus gemitusque, servorum fit impetus, fit magna lapidatio, fit eruptio, fit caedes (prim. caedem facere) Ci., fit proelium Ci. utrne se, fit symphoniae cantus Ci. oglasi se ubrana glasba, perpendiculi mentio fit nulla Ci. se nič ne omenja, commutatio rerum facta est N., id ei loco nomen factum L. to ime je kraj dobil, omnia fiunt ex ipsis (elementis) O., fit fragor, murmur O., fit mihi timor O. me obide; z dvojnim nom.: manceps fit Chrysogonus, ipse amplissimae pecuniae fit dominus Ci., alacrior factus N. postal je odločnejši = opogumljen, certior fit N. poroča se mu, dobi poročilo (vest), obvesti se, missus fit N. osvobodijo ga (sužnosti), anus fis, agilis fio H., fit Cycnus avis, ossa lapis fiunt, e deo fies corpus exangue O. nunc eo decīdit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun.

2. (z)goditi se, primeriti se, pripetiti se: nihil fit Pl., interea fiet aliquid Ter., si fieri potest Ci. če (je) mogoče, ut fieri solet Ci., dum se uxor, ut fit, comparat Ci. kakor se pač dogaja, si sicut nunc fit, custodes eum sectabuntur Ci., quōd (= quoad) fieri possit (poterit) Ci. kolikor bi se moglo (se bo moglo) zgoditi (storiti), Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, quid mihi fiet? O. kaj bo z menoj? (toda: factum tibi est nomen Menaechmo Pl. nadeli so ti ime Menajhmos, quod -, ut fere fit Cu.; z abl.: quid me fiat? Ter. kaj naj se z menoj zgodi? kaj naj bo z menoj? quid minore sit factum filio? Pl., quid illo fiet? Ci. kaj bo z njim? si quid eo factum esset Ci. če bi ga kaka nesreča zadela, quid his vellet fieri N. quid fieri signis vellet L., idem fit ceteris S., quod fieri adultero par est Q.; nam. samega abl. z de: quid de Tulliola mea fiet? Ci. ep. Pogosto z ut ali (za zanikanim glag.) s quin (da): fit saepe, ut non respondeant ad tempus Ci., fieri potest (mogoče je), ut fallar (da se motim) Ci., fieri non potest, ut eum in provincia tua non cagnoris Ci. ni mogoče, factum imprudentiā Biturigum, ut … C., iustitiā Aristidis factum est, ut Graeciae civitates Athenienses sibi duces deligerent N., fieri non ali nullo modo potest, quin … Ci.; z relat. zvezo: quo fit, ut … Lucr., H., Q. ali quo fiebat (factum est), ut … N. ali ex quo fiebat, ut … N. ali quibus rebus fiebat, ut N. in odtod prihaja (je prišlo), in zato. Z adv.: obviam fit ei Clodius Ci. naproti mu pride, sreča ga.

3. kot log. t. t. izhajati, slediti iz česa: ita fit, ut sapientia sanitas sit animi Ci., ex quo fit, ut … Lact.

4. = esse biti: nec potest fieri me quidquam superbius Ci., mihi non fit verisimile Lact.

II. (kot pass. glag. facere; gl. s. v. faciō)

1. storiti (napraviti, narediti, delati) se ipd.: fit alicui furtum Pl. koga okradejo, fit senatūs consultum C., carinae fiebant ex levi materia C., castra fiunt N. se postavi, dixit opus fieri N. da se izvaja, quid fieri vellent N., ne fieret ignis in castris N., ut illo statu Chabrias statuam sibi fieri voluerit N. da se mu postavi, paries cum fieret O. ko se je gradila, vestes spectare, cum fiunt O. ko se tkejo, ubi fit doctā multa corona manu O., senatui suasit, ne pax cum Poenis fieret Eutr. naj se ne sklene; s quominus: id … tu moleste tulisti, a me aliquid factum esse, quo minus iste condemnari posset? Ci. da sem kaj storil, da ni mogel … Pomni rekla: factum (sc. est)! Pl. storjeno je = da! bene factum! Pl. dobro storjeno! = dobro! prav! optume factum Ter. prav dobro, male factum Ter. slabo! factum volo Pl., Ter. sem zadovoljen, alicui factum (esse) velle Ter., Gell. dobro hoteti (misliti) komu; komp.: factius nilo facit Pl.

2. occ.
a) storjen, (iz)voljen, imenovan biti, izvoliti (imenovati) se, v sl. večinoma z act. obratom: consules facti sunt Ci., Gracchus iterum tribunus plebis fieri voluit Ci., Cato censor factus est N., ad quod (bellum) gerendum (Themistocles) praetor a populo factus N.
b) z gen. pretii = cenjen (čislan) biti, ceniti (čislati) se, v sl. najbolje z act. obratom: quanti is a civibus suis fieret, ignorabas Ci., quod illum unum pluris quam se omnes fieri videbant N., mihi demonstravit me a te plurimi fieri Ci. ep.
c) darovati se, žrtvovati se = darovan (žrtvovan) biti: fieri oportet porcum Ca., cum pro populo fieret Ci., unā hostiā fit L. daruje se samo ena žival, quibus diis ut fieret L., virgo diro fit hostia busto (dat.) O. devica se daruje kot žrtev na … grobu, ter tibi fit libo, ter, dea casta, mero Tib.
č) kot mat. t. t.: pisces ter multiplicati quinquaginta fiunt centum quinquaginta Aug. 3 x 50 rib je 150 rib.

Opomba: Star. pass. obl.: fitur, fiebantur Ca. ap. Prisc., fiar Aug., fiare Auct. ap. Serv., firmamenta membrorum Gell., fitum est L. Andr. ap. Non., imp. pr. fiere Aug., inf. pr. fiere Enn. (?), Laevius ap. Gell., pt. fut. pass. fiendus Char., abl. gerundii fiendo Aug.