Franja

postavítev placement moški spol , dressage moški spol , établissement moški spol , pose ženski spol , mise ženski spol ; (spomenika) érection ženski spol (d'un monument) ; (stroja) montage moški spol , installation ženski spol , mise ženski spol en place ; (imenovanje) nomination ženski spol

postavitev v delovanje mise en activité
postavitev v prvotno stanje rétablissement moški spol, restitution ženski spol
postavitev šotora dressage d'une tente
postavitev tabora établissement d'un camp
postavitev varuha constitution ženski spol d'un tuteur
postavitev pod varuštvo mise ženski spol en tutelle

potrében (-bna -o) adj.

1. necessario, occorrente; (nujno potreben) indispensabile:
energija, potrebna za delovanje stroja l'energia necessaria al funzionamento della macchina

2. (ki je v stanju pomanjkanja česa) bisognoso; knjiž. bisognevole:
potreben pomoči, denarja bisognoso di aiuto, di soldi

3. (ki dosega želeno raven) necessario, richiesto, convenuto:
potrebna kvaliteta izdelkov la qualità richiesta dei prodotti

povráten de retour, réfléchi

povratno delujoč rétroactif; (bolezen) récurrent
povratno delovanje rétroaction ženski spol, rétroactivité ženski spol
povratno gibanje rétrogradation ženski spol, rétrogression ženski spol
povratni glagol verbe moški spol pronominal
povratna prvenstvena tekma match moški spol retour dans un championnat
povratna vozovnica billet moški spol d'aller et retour, un aller-retour
povratno vrtenje pedalov rétropédalage moški spol
povratni zaimek pronom moški spol réfléchi
s povratno pošto par retour du courrier

povráten (-tna -o) adj.

1. reversibile, ricorrente, di ritorno:
žel. povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
anat. povratni živec nervo ricorrente
povratna informacija informazione di ritorno
pošta povratna znamka francobollo per la risposta
šport. povratna tekma partita di ritorno
povratna embalaža vuoti a rendere, imballaggio a rendere

2. mat. ricorrente; reciproco; periodico

3. lingv. riflessivo:
povratni zaimek pronome riflessivo
povratni glagol verbo riflessivo
teh. povratna vzmet molla di richiamo
fiz., inform. povratna zveza retroazione, feedback
angl. povratni sunek contraccolpo; voj. rinculo
elektr. povratni tok corrente inversa
avt. povratni vžig ritorno di fiamma
povratno delovanje ripercussione; jur. retroattività
jur. povratno kaznivo dejanje recidiva

prazni tek moški spol tehnika der Leerlauf
napetost praznega teka die Leerlaufspannung
trajanje praznega teka die Leerlaufzeit
delovanje v praznem teku die Leerlaufhandlung (tudi figurativno)

prevráten, prevrátniški révolutionnaire, subversif

prevratniško delovanje subversion ženski spol
prevratniška naziranja opinions ženski spol množine subversives

prevrátniški (-a -o) adj. sovversivo, sedizioso, eversivo, barricadiero:
prevratniško delovanje sovversione
prevratniško govorjenje discorsi barricadieri

prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce

2. (film) presentare, dare, girare:
film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
um. prikazati v perspektivi scorciare
prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi

B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento

pripravljen (-a, -o)

1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)

2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)

3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)

4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)

5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)

6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)

7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!

pufersk|i (-a, -o) kemija Puffer-
pufersko delovanje die Pufferung
puferska raztopina kemija die Pufferlösung
| figurativno ➞ → tamponski

radioaktivni jod stalna zveza
kemija, medicina (zdravilo ali snov) ▸ radioaktív jódČezmerno delovanje ščitnice zaradi avtonomnega tkiva zdravimo z radioaktivnim jodom. ▸ A pajzsmirigy-túlműködést az autonóm szövet miatt radioaktív jóddal kezeljük.

razdirálen (-lna -o) adj. distruttore, distruttivo, devastatore; sovvertitore, scissionistico; ekst. pren. corrosivo:
razdiralna moč sodobnega orožja la forza devastatrice degli armamenti moderni
polit. razdiralno delovanje strankarskih frakcij l'azione scissionistica delle frazioni del partito
razdiralna kritika critica corrosiva

razsvetljeválen (-lna -o) adj.

1. di, dell'illuminazione, per l'illuminazione; della luce:
razsvetljevalna naprava dispositivo per l'illuminazione

2. educativo; educatore:
razsvetljevalno delovanje opera educatrice

selen samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ szelénUstrezne vsebnosti selena v organizmu so ključnega pomena za pravilno delovanje imunskega sistema. ▸ A szervezet megfelelő szeléntartalma kulcsfontosságú az immunrendszer szabályos működéséhez.
Sopomenke: Se

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

smern|i [é] (-a, -o) mit Richtwirkung; Richtungs- (člen das Richtungsglied, puščica der Richtungspfeil, stabilnost die Richtungsstabilität, tabla das Richtungsschild), Richt- (hodnik die Richtstrecke, daljnogled das Richtfernrohr, mehanizem das Richtwerk, sevalnik der Richtstrahler, antena die Richtantenne, os die Seitenrichtachse, karakteristika die Richtcharakteristik, delovanje die Richtwirkung)
matematika smerni kosinus der Richtungskosinus
letalstvo smerni rep das Seitenleitwerk
smerni stabilizator die Seitenflosse
smerno krmilo das Seitenruder
smerni trimer das Trimmruder
smerno stabilen richtungsstabil

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

src|e¹ [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
športno srce das Sportlerherz, Sportherz
zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
… srca Herz-
(bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
bolan na srcu herzleidend, herzkrank
šum na srcu das Herzgeräusch
operirati srce/na srcu am Herzen operieren
učinkujoč na srce herzwirksam
okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
proti srcu herzwärts
težave s srcem Herzbeschwerden množina
imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
v bližini srca herznah
za srce fürs Herz
kapljice za srce Herztropfen množina
krepilen za srce herzstärkend
zdravilo za srce Herzmittel
specialist za srce der Herzspezialist
srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
X-u razbija srce X hat Herzklopfen

svobod|a [ô] ženski spol (-e …) die Freiheit; za delovanje: der Spielraum; za mišljenje, delovanje ipd.: der Freiraum
svoboda gibanja pravo die Freizügigkeit
-freiheit (norcem priznana Narrenfreiheit, duha Geistesfreiheit, gibanja Bewegungsfreiheit, govora Redefreiheit, informiranja Informationsfreiheit, izbire Wahlfreiheit, misli Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, mišljenja Gesinnungsfreiheit, Meinungsfreiheit, obrti Gewerbefreiheit, odločanja Entscheidungsfreiheit, poučevanja znanstvenih doktrin Lehrfreiheit, tiska Druckfreiheit, Pressefreiheit, trgovanja Handelsfreiheit, umetnosti Kunstfreiheit, veroizpovedi Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit, vesti Gewissensfreiheit, volje Willensfreiheit, za delovanje Handlungsfreiheit, Ellbogenfreiheit, zborovanja Versammlungsfreiheit, združevanja Vereinsfreiheit, Vereinigungsfreiheit)
umetniška svoboda künstlerische Freiheit
… svobode Freiheits-
(ideja der Freiheitsgedanke, kip die Freiheitsstatue, občutek das Freiheitsgefühl)
dati svobodo komu (jemanden) freigeben
pustiti dovolj svobode genug Freiheit/Freiräume lassen, (jemandem) eine lange Leine lassen
pustiti na svobodo freilassen
potreba po svobodi das Freiheitsbedürfnis, der Freiheitsdrang
boj za svobodo der Freiheitskampf
borec za svobodo der Freiheitskämpfer, der Freiheitsheld