Franja

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

praesentia -ae, f (praesēns)

1. pričujočnost, prisotnost, navzočnost, vpričnost: eorum adspectum praesentiamque vitare Ci., deorum ipsorum saepe (pogostna) praesentiae Ci., praesentiam sui facere Icti. navzoč biti, javiti se, praesentia animi C., Ci. pričujočnost (prisotnost) duha, odločnost, neustraš(e)nost; occ. neposredno delovanje, učinek, učinkovanje, vplivanje, vtis, moč: veri O.

2. sedanjost: in praesentiā Ter., C., Ci., N., L., Cels. za zdaj, hipno, ta hip, ta trenutek, v tem hipu, v tem trenutku; tudi o relat. sedanjosti = za takrat, za tedaj, v tistem času (trenutku), (za) tisti hip (čas), tisti hip (trenutek): Caesar satis habebat in praesentiā hostem rapinis prohibere C.; prim. pod impraesentiārum.

reaction [riǽkšən] samostalnik
nasproten pritisk, odpor, nasprotno delovanje (against proti)
reakcija, reagiranje (to na)
vojska protisunek, protinapad, protiudarec
kemija reakcija, delovanje (on na)
elektrika nasprotno delovanje; težnja, tendenca za povratno, retrogradno delovanje, nazadovanje, retrogradni vpliv; odziv organizma na določen dražljaj
figurativno obrat, nagla sprememba, preokret
politika reakcija, nazadnjaštvo, odpor in nasprotovanje družbenemu napredku, težnja po obnovitvi starih, preživelih oblik

reaction in prices nazadovanje cen
principle of action and reaction princip akcije in reakcije
what was her reaction to this news? kako je reagirala (se zadržala) ob tej novici?

tāctus -ūs, m (tangere)

1. dotik, dotikanje, dotikljaj: salutantum tactu Lucr., adsilientis aquae tactum vereri O., lacessat tactu leonem H., mala tactu vipera V. ki se ga ne sme dotakniti, flamma tactu innoxia V., chordae ad quemque tactum respondent Ci., membra reformidant mollem tactum O., tactu induruit huius O., abstinere tactu V., sanguis tactum non sentit Plin., tactui cedere Arn., tactu fulminis conflagrare Aur., quae tactu, quaeque naribus oculisque indagantur Col.; pl.: lunae tactus Ci., exulcerata et aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., pauca tactu summo transcurrere Amm. površno se dotakniti, omeniti.

2. metaf. učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, delovanje: lunae Ci., caeli V., solis Ci., illorum (sc. librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci.

3. meton. (o)tip, občutek, občutje, čut, čutilo: tactus toto corpore fusus est Ci., habent tactum atque gustatum Plin., res sub tactum cadit Ci. se da občutiti, jo je mogoče občutiti, tactus corporis est sensus Lucr., tactu sensuque omni carere Plin., non tactu ullo capi Ci., quae tactu intumo sentiant Ci.

-tätigkeit, die, delovanje, dejavnost (Bautätigkeit gradbena dejavnost)

Tätigkeit, die, (-, -en) dejavnost; delovanje (tudi Medizin), funkcioniranje; außer Tätigkeit setzen eine Maschine usw.: ustaviti; außer Tätigkeit treten prenehati delovati; in Tätigkeit treten delovati, začeti delovati; in Tätigkeit setzen sprožiti, povzročiti delovanje; in Tätigkeit sein biti aktiven/dejaven; delovati

travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

sans travail brez dela, brezposeln
travail agricole delo na polju, kmečko delo
travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
travail de bureau pisarniško delo
travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
travail à la chaîne delo na tekočem traku
travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
travail du cidre vrenje jabolčnika
travail du bois obdelovanje lesa
travail à domicile delo na domu
travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
travail d'épreuve preskusno delo
travail féminin žensko deto
travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
gros travaux pluriel groba dela
travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
travail de longue haleine dolgotrajno delo
travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
travail à la machine strojno delo
travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
travail de nuit nočno delo
travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
travail occasionnel priložnostno delo
travail payé à l'heure od ure plačano delo
travail préparatoire pripravljalno delo
travail produit produktivnost
travaux pluriel publics javna dela
travail qualifié kvalificirano delo
travail de réparation popravljalno delo
travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
travaux pluriel routiers cestna dela
travail saisonnier sezonsko delo
travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
travail en série serijsko delo
travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
accident masculin du travail nezgoda pri delu
Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
arrêt masculin de travail ustavitev dela
cessation féminin du travail prenehanje dela
chantier masculin de travail delovišče
conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
conflits masculin pluriel du travail delovni spori
contrat masculin de travail delovna pogodba
division féminin du travail delitev dela
droit masculin au travail pravica do dela
durée féminin du travail delovni čas
financement masculin des travaux finariciranje del
heures féminin pluriel de travail delovne ure
incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
(figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
législation féminin du travail delavska zakonodaja
livret masculin du travail delovna knjižica
marché masculin du travail borza dela
ministère masculin du travail ministrstvo za delo
le monde du travail delavstvo
office masculin du travail urad za delo
Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
poste masculin de travail delovno mesto
protection féminin du travail zaščita pri delu
semaine féminin de travail delovni teden
supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
tribunal masculin du travail sodišče za delo
vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
avoir le travail facile z lahkoto delati
avoir du travail imeti delo (opravke)
cesser le travail prenehati z delom
être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
être surchargé de travail biti preobložen z delom
faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
se mettre au travail lotiti se dela
réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
travaux! gradbena dela! gradbišče!

Unternehmung, die, podjetje; (Vorhaben) projekt; Heerwesen, Militär delovanje

Verrichtung, die, opravilo; opravljanje; Medizin delovanje

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

Wirken, das, delovanje; pletenje

Wirksamkeit, die, delovanje; Philosophie delujočnost; veljavnost; Chemie aktivnost

Wirkung, die, (-, -en) delovanje, učinkovanje, učinek, efekt; Recht veljava; mit sofortiger Wirkung Recht s takojšnjo veljavo; Wirkung haben delovati, učinkovati

Wirkungsweise, die, način delovanja, delovanje

working¹ [wə́:kiŋ] samostalnik
delo, delovanje; obratovanje; poslovanje; funkcioniranje; ustvarjanje
tehnično pogon, tek (strojev itd.); obdelava, predelava; kopanje, eksploatacija (rudnika); težko delo; borba; vrenje, vretje, fermentiranje

disused working opuščeni rudniki

действие delovanje; dejanje; vpliv; učinek; (mat.) osnovna računska operacija;
привести машину в д. spraviti stroj v pogon, spustiti stroj;
военные действия vojne operacije;
иметь свободу действий imeti proste roke;
оскорбление действием fizični napad;
круг действия področje

деятельность f delovanje, dejavnost, podjetnost

дія́льність -ності ж., dejávnost -i ž., delovánje -a s., poslovánje -a s.

отправления n pl. dejavnost, delovanje;
жизненные отправления telesne funkcije