Franja

Zadetki iskanja

  • dirigent samostalnik
    1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigens
    dirigent orkestra ▸ zenekar karmestere
    dirigent godbe ▸ zenekar dirigense
    vloga dirigenta ▸ karmester szerepe
    tekmovanje dirigentov ▸ karmesterverseny
    zborovski dirigentkontrastivno zanimivo kórusvezető, karnagy
    orkester z dirigentom ▸ zenekar karmesterrel
    operni dirigent ▸ operakarmester
    pod vodstvom dirigenta ▸ karmester irányítása alatt
    pod taktirko dirigenta ▸ karmester vezénylése alatt, karmester vezényletével
    Zasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
    Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

    2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmester
    pravi dirigent ▸ igazi karmester
    Pravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.
    dirigent obrambe ▸ védelem karmestere
    dirigent ekipe ▸ csapat karmestere
    Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.
    dirigent reprezentance ▸ válogatott karmestere
    Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

    čisti dobiček beneficio líquido
    dati dobiček producir ganancia
    doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
    delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
    imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
    deliti dobiček partir la ganancia
    prinesti dobiček rendir beneficio
    prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
    biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
    delež pri dobičku participación f en los beneficios
    delitev dobička reparto m de beneficios
    razdelitev dobička distribución f de beneficios
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • dodatna izmena ženski spol die Sonderschicht
    delati v dodatnih izmenah Sonderschichten fahren
  • doktorat samostalnik
    1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD
    imeti doktorat ▸ doktorátussal rendelkezik
    doktorat znanosti ▸ tudományok doktorátusa
    doktorat iz fizike ▸ fizikai doktorátus
    doseči doktorat ▸ doktorátust megszerez
    pridobiti doktorat znanosti ▸ PhD-t szerez
    Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

    2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzés
    narediti doktorat ▸ doktori iskolát elvégez
    Zlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzést
    opraviti doktorat ▸ elvégzi a doktori képzést, leteszi a doktorit
    vpisati doktorat ▸ PhD-képzésre beiratkozik
    delati doktorat ▸ doktori képzésben részt vesz
    Po doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

    3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátus
    pripravljati doktorat ▸ doktori disszertációt készít
    Zdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.
    pisati doktorat ▸ doktori disszertációt ír
    zagovarjati doktorat ▸ doktori disszertációt megvéd
    tema doktorata ▸ doktori disszertáció témája
    mentor pri doktoratu ▸ doktori disszertáció opponense
    zagovor doktorata ▸ doktori disszertáció megvédése
  • dolg1 [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
    dolgovi množina Schulden
    državni dolgovi Staatsschulden
    leteči dolgovi schwebende Schulden
    odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
    odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
    ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
    pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
    prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
    stanje dolga der Schuldenstand
    konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
    črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
    gora dolgov der Schuldenberg
    knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
    masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
    odpis dolga die Entschuldung
    breme dolgov die Schuldenlast
    pristop dolgu der Schuldbeitritt
    imeti dolgove Schulden haben
    delati dolgove Schulden machen
    poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
    oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
    zabresti v dolgove in Schulden geraten
    brez dolga/dolgov schuldenfrei
  • dolg2 [ou̯] (-a, -o)

    1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
    dolg požirek ein guter Schluck
    enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

    2.
    dolgi/dolga/dolgo Lang-
    (čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

    3.
    z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
    (z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

    4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

    5. (dolgotrajen) langwierig
    |
    dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
    biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
    biti preveč dolg zu lang sein
    pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
    figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
    delati dolge korake ausschreiten
  • dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

    brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
    časten dólg debt of honour
    hipotekarni dólg mortgage
    neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
    izterljiv dólg recoverable debt
    viseč dólg floating debt
    državni, narodni dólg national debt
    biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
    biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
    delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
    čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
    dobiti dólg povrnjen to recover a debt
    plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
    poravnati svoje dólgove to settle one's debts
    odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
    do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
    tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
    vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
    zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
    kup dólgov a mountain of debts
    rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol

    brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
    plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
    delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
    tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
    častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
    državni dolg dette publique
    menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
    vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
    vojni dolgovi dettes de guerre
    obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige
  • dólg deuda f

    brez dolgov sin deudas, libre de deudas
    častni (kvartopirski, neizterljiv, viseč) dolg deuda de honor (de juego, incobrable, flotante)
    državni dolg deuda nacional (ali pública ali del Estado)
    menični dolg obligación f cambial
    delati dolgove hacer (ali contraer) deudas
    izterjati dolg cobrar una deuda
    poravnati, plačati dolg pagar (ali satisfacer) una deuda
    tičati v dolgovih estar lleno de deudas
    do vratu tičati v dolgovih fam estar entrampado hasta las cejas
    zabresti v dolgove contraer deudas, endeudarse, fam entramparse
  • domá en (su) casa

    biti doma estar en casa
    ostati doma quedarse en casa
    sem doma v Kranju soy natural de Kranj
    biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
    v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
    delati doma trabajar en casa
    veliko doma tičati ser muy casero
    napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!
  • dôsti adv.

    1. abbastanza, assai, molto, parecchio:
    dosti delati lavorare molto
    počutiti se dosti bolje sentirsi molto meglio
    pren. imeti dosti česa averne abbastanza di qcs.

    2. pren. (za izražanje mere, ki je ni dovoljeno preseči) basta:
    dosti je čvekanja (e) basta con le chiacchiere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    povsod ga je dosti lo trovi, lo incontri dappertutto, un presenzialista
    pren. tega ne malo ne dosti ne razumem non ci capisco né punto né poco
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt contro numero maggiore non ti giova alcun valore
  • dovtíp trait moški spol , mot moški spol d'esprit, bon mot, mot moški spol pour rire; saillie ženski spol , pointe ženski spol ; plaisanterie ženski spol, familiarno blague ženski spol

    dovtipe delati faire des plaisanteries (ali de bons mots), familiarno en raconter de (bien) bonnes
    kosmat dovtip plaisanterie ženski spol scabreuse, gaudriole ženski spol; bon mot grivois, gaillardise ženski spol, gauloiserie ženski spol
    neslan dovtip plaisanterie ženski spol déplacée (ali de mauvais goût)
    slab dovtip plaisanterie ženski spol de mauvais goût (ali dépourvue de sel), fade raillerie ženski spol, calembour moški spol
  • dovtíp (-a) m barzelletta, motto scherzoso; facezia; battuta:
    delati, stresati, zbijati dovtipe raccontare barzellette
    cenen, masten, robat dovtip barzelletta sciocca, volgare, pesante
  • dovtíp chiste m ; agudeza f ; dicho m gracioso; broma f

    grób dovtip chocarrería f
    opolzek, spotakljiv dovtip chiste verde (ali picante)
    star dovtip chiste muy gastado
    delati dovtipe hacer chistes, decir (ali contar) chistes, bromear
    delati slabe (neokusne) dovtipe hacer chistes malos (de mal gusto)
  • drúščina compagnie ženski spol , société ženski spol

    druščino delati tenir compagnie à
  • drúščina (-e) f compagnia, (allegra) brigata:
    delati komu druščino tener compagnia
  • drúščina compañía f

    delati komu druščino hacer compañía a alg
  • družb|a3 ženski spol (-e …) (druženje) die Gesellschaft; die Abendgesellschaft
    družba pri mizi die Tischgesellschaft, die Tischrunde, (stalno omizje) der Stammtisch
    moška družba die Herrengesellschaft
    ženska družba die Damengesellschaft, kavarniška: das Kaffeekränzchen
    v ženski družbi in Damenbegleitung
    ne biti primerna družba za koga: kein Umgang sein
    delati družbo komu (jemandem) Gesellschaft leisten
    primeren za (boljšo) družbo gesellschaftsfähig
    neprimeren za (boljšo) družbo nicht gesellschaftsfähig