ápnarski (-a -o) adj. di, del calcificio
apotékarica (-e) f star. moglie del farmacista
apotékarski (-a -o) adj. (lekarnarski) di, del farmacista
appartenēnza f
1. pripadnost, članstvo
2. redko pritiklina, dodaten del, dodatna oprema, dodatek
Arbeitsniederlegung, die, prekinitev del; eines Werks: ukinitev obratovanja
arc [a:k] samostalnik
geometrija lok, del kroga; mavrica
arc lamp obločnica
arestántski (-a -o) adj. carcerario; del carcere, delle carceri
arkàluk m (t. arkalyk) del oklepa, ki pokriva hrbet
arrear [əríə] samostalnik
arhaično zadnji del; zaostanek; dolg
to fall into (ali be in) arrears with zaostajati v čem; dolgovati
arrière2 [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju
vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom
arrière-corps [-kɔr] masculin zadajšnji del hiše
arrière-pont [-pɔ̃] masculin zadnji del ladijskega krova
arrière-train [-trɛ̃] masculin zadnji del telesa četveronožcev; familier zadnjica, zadnji del voza
articulus -ī, m (demin. artus -ūs)
1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.
2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.
3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.
4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.
ȁrza ž (gr. arsis) lit. arza, arzis, naglašeni del stopice: arza i teza
atentátor(ka) autor m , -ra f del atentado
átetov (-a -o) adj. di, del papà; di, del babbo
átkov (-a -o) adj. di papà, del babbo
átov (-a -o) adj. di, del papà; di, del babbo
atrepsíja (-e) f med. mal del miserere