Franja

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

dvign|iti (-em) dvig(ov)ati

1. kvišku, s tal: heben; s tal: aufheben, aufnehmen; v višino: hochheben, emporheben, iz česa: herausheben, stran od sebe: hinaufheben; večjo težo: hieven, hochhieven, wuchten, kot dvigalec uteži: hochstemmen, stemmen; (dvigniti in držati kvišku) hochhalten, emporhalten

2. denar s knjižice, računa: abheben, beheben

3. dohodke, plačila ipd.: aufbessern, erhöhen; cene: erhöhen

4. letalstvo kolesa: einziehen

5. na koze, podstavek: hochbocken, aufbocken; lopute ipd.: hochklappen; z dna vode pri potapljanju: ertauchen; prah: aufwirbeln, hochwirbeln
dvigniti pogled aufschauen, aufblicken (od von)
pomorstvo dvigniti sidro den Anker lichten, abankern

6. barvo, opleske, plasti: zum Abplatzen bringen

7. stavbe: aufstocken

8. lovstvo divjad: aufstören, aufjagen

9.
dvigniti vrednost česa (etwas) aufwerten
|
figurativno dvigniti dosti prahu viel Staub aufwirbeln/aufwerfen
dvigniti roke resignieren, den ganzen Kram hinwerfen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, aufgeben, es gut sein lassen

ēlevō -āre -āvī -ātum

1. dvigniti (dvigati), (pri)vzdigniti ([pri]vzdigovati): Ap., summam contabulationem C., quantum storearum demissio patiebatur, tantum elevabant C., oculos elevare Vulg.; pesn.: elevat hunc pluma Cl.; occ. vzdigajoč odvze(ma)ti: fructum Col. brati, nabirati, pobirati; pesn.: neve … meas elevet aura preces Pr. in ne odnesi mojih želja.

2. (o)lajšati, (o)slabiti, zmanjše(va)ti, tudi pobi(ja)ti, ovreči: nihil est, quod tam elevet aegritudinem Ci., suspiciones offensionesque el. Ci., perspicuitas argumentatione elevatur Ci., vos elevatis vestram auctoritatem L., elevabatur index L. ni bil dosti verjeten.

3. manjšati = v nič devati: Tib., Q., Suet., eius facta L., res gestas L., famam captae urbis verbis elevare L.

ēvigilō -āre -āvī -ātum

I. intr. prebuditi se, zbuditi se: Stat., Suet., Pythagoreis certe moris fuit … , cum evigilassent, animos ad lyram excitare Q., evigilare, cum libet Plin. iun.

2. pren. bdeti pri čem, neutrudno prebiti (vztrajati) pri čem: in quo evigilaverunt curae … meae Ci., tantum evigilat in studio, ut … Ci. ep.; z dat.: etsi nobis evigilatum fere est Ci. čeprav se je za nas pač (menda) dosti skrbelo

— II. trans.

1. prebdeti, prečuti: nox evigilanda Tib.

2. (s proleptičnim obj.) bdeč, ponoči, pridno in skrbno izdel(ov)ati ali obdel(ov)ati: libros O., omnia veterum litterarum Gell.; pren. skrbno premisliti, dobro preudariti: consilia evigilata cogitationibus Ci. ep.

exerceō -ēre -cuī -citum (ex in arcēre)

I.

1. (za)gibati, v tek spraviti, pognati, zagnati (zaganjati): si in me (pugnos) exercituru's Pl., adsiduo varioque exercita motu Lucr., quemadmodum stans iumentum … exerceri posset N., turbinem magno in gyro … atria circum exercere V. goniti po … , (Maeandros) … exercet aquas O. žene svoje … valove, exercita cursu flumina V. neprestano tekoče; z abl. instrumenti: assiduis bracchia telis exercere O. gibati roke ob …

2. occ.
a) vzri(va)ti, razri(va)ti, razrvati, razkopa(va)ti, orati, obdel(ov)ati, vzburka(va)ti, razburka(va)ti: exercere Rutulos colles, solum presso sub vomere, humum in messem, pinguia culta, tellurem, terram V., paterna rura bobus suis H., praedia rustica L., vineas, arbusta, campos Plin. iun., arva, Aegyptum T., agros Dig., indomitas qualis undas exercet Auster H.
b) k delu naganjati, k delu priganjati, goniti, pojati, poditi; med. poditi se, pojati se: familiam Ca., servos Ter., exercete, viri, tauros V., equos aequore campi exercere V. po poljani poditi, apes per rura exercet labor V. poja okrog po … , famulas ad lumina longo penso exercere V., cura salicti exercet rusticum V. daje kmetu dosti dela; pueri exercentur equis V. se ukvarjajo s konji, podijo konje, (apes) exercentur agris V., Romani in munitionibus exercentur C. se ubijajo z … ; v slabem pomenu = utruditi, upehati, ugnati (uganjati): exercito corpore fessus in lecto quiescebat S. utrujen zaradi telesnega napora, (equae) neque opere neque cursu exerceantur Col., exercere feras Icti.

3. pren. razgrebsti (razgrebati), vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), preganjati, mučiti, stiskati: ignem exercentibus Euris O., exercere venatu saltus opacos Sil., casūs, in quibus me fortuna vehementer exercuit Ci., ambitio animos hominum exercet S., multiplex cura patres exercebat S., non te nullius exercent numinis irae V. te preganja, fatis exercitus V. preganjan, ergo exercentur poenis V. jih zadevajo kazni, Venus exercita curis V., aurum et purpura curis exercent hominum vitam Lucr., strenua nos exercet inertia H., pectora rebus vestris exercita sunt O. so se za vas mučila, promulgata lex exercuit civitatem L., quae (centumvirales causae) me exercent magis quam delectant Plin. iun.; mučiti, trpinčiti (medic.): alios astricta, alios resoluta alvus exercet, teretes (lumbrici), qui pueros maxime exercent, si vero sudor exercet Cels.

II.

1. (z vztrajnostjo) vaditi, (iz)uriti, (iz)vežbati; refl. in med. vaditi (uriti, vežbati) se: in hoc vocem et vires suas Ci., iuventutem C., remiges N., corpus S., Cu., in gramineis membra palaestris V.; sese saliendo, se ad cursuram Pl., quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ter., exercere se in curriculo Ci., notavi in porticu gregem cursorum cum magistro se exercentem Petr., exerceri in venando Ci., dum armis exercetur Ci. se vadi v orožju, cum exercentur (athletae) Ci., ludicra exercendi (telesnih in orožnih vaj) aut venandi consuetudo Ci., exercebatur plurimum currendo et luctando N., pueros ante urbem lusūs exercendique causā producere L. da se vadijo; pt. pr. exercēns refl. vadeč: spectavit adsidue exercentes ephebos Suet.; pren. duševno vaditi, učiti, izobraziti (izobraževati): quid te exercuit? Ci., quod genus belli esse potest, in quo illum non exercuerit fortuna rei publicae Ci., exercere memoriam Ci., ingenium Corn., Q., ingenium nemo sine corpore exercebat S., exercere linguam litibus O., vario modo discipulos Suet.; refl. in med.: exercere se vehementissime in his subitis dictionibus Ci., se cotidianis commentationibus acerrime Ci., in hoc genere exerceri apud magistros Ci., pueri … discunt, exercentur Ci. ep., optimis studiis exerceri Cu., exercebatur apud Arellium Fuscum Sen. ph. učil se je, ne aliter exerceri velint Q.; tudi voj. (v orožju) vaditi, (iz)uriti: copias cogere, exercere, equos parare coepit C., se hoc genere pugnae exercuisse C., regem armavit atque exercuit adversus Romanos N., in armis Macedonas et mercenarios milites exercere L.

2. (vztrajno kaj) izvrševati, opravljati, upravljati, oskrbovati, ukvarjati se s čim, kazati kaj: dura imperia V., imperium Cu., Sen. ph., in plebe regnum L., medicinam Ci., medicinam fame Plin., quam scit uterque, libens exerceat artem H., exercere arma, palaestras, labores V., vindemia, propter quam totius anni labor exercetur Col., exercere pharetram aut acres arcus Val. Fl., exercere facundiam S. fr., T. ali (met.) verba L. ukvarjati se z besedno umetnostjo, gojiti jo; drž.pr. in jur.: exercere iudicium Ci. soditi, quaestionem Ci., S., L. preiskavo odrediti, preiskovati, vectigalia Cu. upravljati; pesn.: vocem Pl. oglasiti se, cantūs V. peti, balatum V. (za)beketati, choros V. voditi, vices V. v službi se vrstiti, pacem aeternam et hymenaeos V. negovati … in obhajati … , commercia sociae linguae O. ob skupnem jeziku med seboj občevati; z abstr. obj.: izvajati, izpolnjevati, izvršiti (izvrševati), gojiti, izpustiti (izpuščati) (jezo na koga), (po)kazati: amorem Pl., amores ad aliquam Cat., civile ius Ci., crudelitatem non solum in vivo, sed etiam in mortuo Ci., libido crudelitatis exercendae Ci., exercere inimicitias Ci., inimicitias in tanta re S., inimicitias cum aliquo S., ali simultates cum aliquo S., L. v sovraštvu živeti s kom, iras O., odium in prole paternum O., odium in aliquem Vell., in aliquo vim suam N., ali in aliquo opes L. svoj mogočni vpliv izvajati, vim victoris Fl., victoriam L. izvajati (izkoriščevati), victoriam crudeliter S., acerrume victoriam nobilitatis in plebem exercuerat S., victoriam foede in captis exercere L. po zmagi nemilo ravnati z ujetniki, exercere libidinem et avaritiam in socios L., iustitiam Plin. iun.; pesn.: exercere diem V. svoj dnevni posel opravljati, sitim Sil.; occ. ukvarjati se s čim, obdelovati kaj: Cyclopes exercent ferrum V. kujejo, (Arachne) antiquas telas exercet O. prede marljivo kakor prej, non arma iuventus exercet V. ne suče orožja, arma contra patriam exercere T. nositi, metalla auri atque argenti exercere L. zlato in srebrno rudo kopati, neque arva aut metalla aut portus nobis sunt, quibus exercendis reservemur T., armorum officinas exercere T., exercere piraticam, piraticam adversus patriam Iust. cauponam Dig., krčmariti, navem Icti. ukvarjati se z ladjarstvom, pecuniam, fenus Icti. denar na obresti posojati, exercitae pelles Cael. ustrojene. — Adj. pt. pf. exercitus 3

1. izvežban, izurjen, izšolan, vajen česa: Cl., ad cubituram magis sum exercita Pl. ap. Non., civitas cotidianis exercita bellis C., exercere bello, militiā, tantis rebus T., Agrippina exercita ad omne flagitium T., exercita eloquentia T., trinitas agendis rebus exercitior facta Tert.; z inf.: exercitus velare odium fallacibus blanditiis T. Adv. komp. exercitius bolj izurjeno: Ap.

2.
a) (o osebah) hudega vajen, v hudem (v nadlogah) izkušen: Plin. iun., omnibus iniquitatibus exercitus Ci. ep.
b) pren. (o razmerah) poln nadlog, težaven, mučen: Plin. iun., quid laboriosius, quid magis sollicitum, magis exercitum dici potest? Ci., dura hiems, exercita aestas T., finem tam exercitae militiae orabant T., pueritia exercita Suet.

exhauriō -īre -hausī -haustum

1. (o tekočinah) izčrpati, izprazniti: tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras Ci. si bil popil, iam exhausto illo poculo mortis Ci., exhaurire sentinam Ci., fons exhaustus Hirt., exhaurire fossas cloacasque L. očistiti, osnažiti, flumen Pr., solibus amnes Stat., exhaustum uber V. izmolzeno, prazno vime; pren.: sentinam rei publicae ex urbe exhaurire Ci.

2. (o suhih telesih) izprazniti, pobrati, vzeti, odnesti: terram manibus C., humum ligonibus H. izkopati, tecta L. opleniti, exhaustum aerarium Ci. prazna, cum omnem pecuniam ex aerario exhausissetis Ci., praedam ex fortunis publicanorum exhaurire Ci., apes exhaurire V. čebelam med vzeti, exhausta pharetra O. prazen tul.

3. pren.
a) izčrpati, izprazniti, izsesati, vzeti, izpiti (moči), koga rešiti česa, koga spraviti ob kaj, oslabiti, uničiti: Stat., Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil supererat N., exhaustis patriae facultatibus N., illi exhausti sumptibus bellisque Ci. izsesani, provincias, reges, socios exhauriunt Ci., aliquam partem ex tuis laudibus exhaurire Ci., exhaurire vim aeris alieni L. poplačati, cursu corpora exhausta Cu. oslabljena, upehana, fortissimum hominem vitam sibi manu exhausisse Ci. da si je smrt zadal, ea plāga reliquum spiritum exhausisset Ci., urbs exhausta funeribus L., mitto ea, quae bellando exhausta sint V. kar je bilo v vojni uničeno, exhaurire vires, heredem legatis Plin. iun.
b) končati, prebiti, prestati, pretrpeti, izkusiti: actio consumpta superiore motu et exhausta Ci., tantus fuit amor, ut exhauriri nulla posset iniuria Ci. ep., poenarum exhaustum satis est V. dosti je maščevanja, labor, cui numquam satis exhausti est V. ki se ne more nikdar docela izvršiti, labores exhausti aut exhauriendi L.; poseb. o zoprnostih (prim. ἐξαντλεῖν κακά): exhaurire pericula V., T., bella, omnes casus V., dura belli L. nadloge v vojni, belli molem Cu., sic exhaustā nocte T. po tako prebiti noči.

Opomba: Pt. fut. act.: exhausūrus Sen. ph.

feather¹ [féðə] samostalnik
pero, perje; čopek; pena na morskem valu; vrsta; razpoloženje

birds of a feather flock together enak se druži z enakim, ene vrste ptiči skupaj letijo
to be in full feather imeti dosti denarja
a feather in one's cap hvalevredna odlika
to crop s.o.'s feathers pristriči komu krila, ponižati ga
in grand feather v svečani obleki, našemljen; odličnega zdravja
in high feather dobre volje; dobrega zdravja
to knock down with a feather močno presenetiti
ameriško, sleng feather merchant zmuzne; vojska, sleng civilist
fur and feather zveri in ptice
to ruffle s.o.'s feathers dražiti koga
to show the white feather popihati jo; biti strahopeten
to smooth s.o.'s ruffled feathers pomiriti koga
a broken feather in one's wing napaka v značaju
the vessel cuts a feather ladja pluje s polno paro

fehlen manjkati, (er fehlt manjka, ga ni), primanjkovati; ne pojavljati se; fehlen an manjkati, primanjkovati (es fehlt an X manjka X-a) ; (sündigen) pregrešiti se, (nicht treffen) zgrešiti, zmotiti se; es hat nicht viel gefehlt ni dosti manjkalo; an mir soll es nicht fehlen jaz bom storil vse, kar morem; weit gefehlt! kje neki!; das fehlt gerade noch! samo še tega se je manjkalo!; das hat uns gerade noch gefehlt! samo še tega je bilo treba!

fiume

A) m

1. reka:
la sorgente, il corso, la foce di un fiume rečni izvir, tok, rečno ustje
il letto di un fiume rečno korito, struga
fiume navigabile plovna reka
fiume tributario pritok
fiume in piena narasla reka

2. pren. potok:
fiume di lacrime, di sangue potok solza, krvi
versare fiumi di lacrime pretakati solze v potokih
versare fiumi d'inchiostro preliti dosti črnila

B) agg. invar. izredno obsežen, neskončno dolg, brez konca in kraja:
romanzo fiume roman reka
seduta fiume neskončno dolga seja
PREGOVORI: tutti i fiumi vanno al mare preg. vse poti vodijo v Rim

frūctuōsus 3, adv. -ē (frūctus)

1. bogat s sadjem, sadovit, plodovit, rodoviten, dobičkonosen, uspešen, učinkovit: provincia Ci., praedium Ci., Plin. iun., erat ei res rustica fructuosa Ci. je bilo dobičkonosno, mu je dosti neslo, ager quamvis fertilis sine cultura fructuosus esse non potest Ci., proelia … tam fructuosa Ci., hac quondam arationes … fructuosae ferebantur Ci., fundus fructuosissimus Ci., Falerna (vina) quanto plures annos condita habuerunt, tanto sunt fructuosiora Varr., locum … fructuosissimum indicare C., fr. palmites Col., res rustica sane bene culta et fructuosa Q.

2. metaf. koristen: cum tota philosophia frugifera et fructuosa … sit Ci., omnes hae virtutes … fructuosae putantur Ci., est … de suo iure decedere … interdum etiam fructuosum Ci. koristi, neque … quicquam bonum norunt nisi quod fructuosum sit Ci., utilis multis, id est fructuosus Q. Adv. frūctuōsē s pridom: Eccl., komp. frūctuōsius: Aug.

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

gehören

1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)

2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k

3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako

4. sich gehören spodobiti se

geraum: geraume Zeit/Weile dosti časa, veliko časa; seit geraumer Zeit že zelo dolgo

giovare

A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali

B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober

C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom

greifbar dosegljiv, pri roki; Resultat: figurativ oprijemljiv, Nähe: neposreden, priročen; in greifbarer Nähe dosti blizu, pri roki

grmênje (-a) n tuono; rombo (del cannone); rimbombo, fragore
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto

guère [gɛr] adverbe

ne ... guère ne mnogo, malo, skoraj ne, ne posebno, komaj; malo časa, malokrat
ne ... guère que skoraj le, skoraj izključno, kvečjemu
je n'ai guère d'argent nimam mnogo denarja
je ne m'en souviens guère komaj da se tega spominjam
il ne va guère mieux ne gre mu dosti bolje
je ne vais guère au cinéma redko kdaj grem v kino
Tu aimes les pommes? - Guère. Imaš rad jabolka? - Ne preveč.
il ne s'en est fallu guère (le) malo je manjkalo

guérir [gerir] verbe transitif ozdraviti; verbe intransitif ozdraveti, pozdraviti se

se guérir ozdraveti
guérir une maladie, un défaut ozdraviti bolezen, popraviti hibo
guérir très vite hitro ozdraveti
mon rhume ne veut pas guérir moj nahod se ne mara pozdraviti
sa grippe a mis longtemps à se guérir njegova gripa se dolgo ni hotela pozdraviti
je suis guéri de quelque chose ozdravljen sem česa (tudi figuré), dosti mi je česa

Hals, der, (-es, Hälse) vrat; grlo (entzündeter vneto); im Halse [steckenbleiben] stecken bleiben: v grlu; aus vollem Halse na vse grlo, na ves glas; Fleischstück: vratina; bis an den Hals/bis zum Hals do vratu, do grla; Hals über den Hals do ušes; um den Hals (fallen) (pasti) okoli vratu; am Hals hängen: okoli vratu; Hals über Kopf na vrat na nos; den Hals umdrehen zaviti vrat (komu/čemu); auf dem Halse haben/liegen imeti na grbi/vratu; sich etwas vom Halse schaffen znebiti se (česa), otresti se (česa); jemanden vom Halse halten ne spravljati (koga) na vrat; zum Halse heraushängen : es hängt mir ... čez glavo mi je, dosti mi je (česa); jemanden den Hals kosten plačati z glavo; einen Hals haben biti jezen; sich den Hals brechen zlomiti si vrat ( tudi figurativ )

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.