-
dirigent samostalnik1. (umetniški vodja) ▸
karmester, karnagy, dirigensdirigent orkestra ▸ zenekar karmestere
dirigent godbe ▸ zenekar dirigense
vloga dirigenta ▸ karmester szerepe
tekmovanje dirigentov ▸ karmesterverseny
zborovski dirigent ▸ kontrastivno zanimivo kórusvezető, karnagy
orkester z dirigentom ▸ zenekar karmesterrel
operni dirigent ▸ operakarmester
pod vodstvom dirigenta ▸ karmester irányítása alatt
pod taktirko dirigenta ▸ karmester vezénylése alatt, karmester vezényletével
Zasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸
vezér, kapitány, karmesterpravi dirigent ▸ igazi karmester
Pravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.
dirigent obrambe ▸ védelem karmestere
dirigent ekipe ▸ csapat karmestere
Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.
dirigent reprezentance ▸ válogatott karmestere
Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.
-
dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo
-
dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m
čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios
-
dôbro adv.
1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene
2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile
3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato
4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi
5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano
6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
-
dodatna izmena ženski spol die Sonderschicht
delati v dodatnih izmenah Sonderschichten fahren
-
doktorat samostalnik1. (stopnja izobrazbe) ▸
doktorátus, doktori cím, PhDimeti doktorat ▸ doktorátussal rendelkezik
doktorat znanosti ▸ tudományok doktorátusa
doktorat iz fizike ▸ fizikai doktorátus
doseči doktorat ▸ doktorátust megszerez
pridobiti doktorat znanosti ▸ PhD-t szerez
Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.
2. (podiplomski študij) ▸
doktori képzés, PhD-képzésnarediti doktorat ▸ doktori iskolát elvégez
Zlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzést
opraviti doktorat ▸ elvégzi a doktori képzést, leteszi a doktorit
vpisati doktorat ▸ PhD-képzésre beiratkozik
delati doktorat ▸ doktori képzésben részt vesz
Po doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.
3. (raziskovalno delo) ▸
doktori disszertáció, doktorátuspripravljati doktorat ▸ doktori disszertációt készít
Zdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.
pisati doktorat ▸ doktori disszertációt ír
zagovarjati doktorat ▸ doktori disszertációt megvéd
tema doktorata ▸ doktori disszertáció témája
mentor pri doktoratu ▸ doktori disszertáció opponense
zagovor doktorata ▸ doktori disszertáció megvédése
-
dolg1 [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei
-
dolg2 [ou̯] (-a, -o)
1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge
2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)
3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)
4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)
5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten
-
dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl
brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
-
dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol
brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
državni dolg dette publique
menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
vojni dolgovi dettes de guerre
obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige
-
dólg deuda f
brez dolgov sin deudas, libre de deudas
častni (kvartopirski, neizterljiv, viseč) dolg deuda de honor (de juego, incobrable, flotante)
državni dolg deuda nacional (ali pública ali del Estado)
menični dolg obligación f cambial
delati dolgove hacer (ali contraer) deudas
izterjati dolg cobrar una deuda
poravnati, plačati dolg pagar (ali satisfacer) una deuda
tičati v dolgovih estar lleno de deudas
do vratu tičati v dolgovih fam estar entrampado hasta las cejas
zabresti v dolgove contraer deudas, endeudarse, fam entramparse
-
domá en (su) casa
biti doma estar en casa
ostati doma quedarse en casa
sem doma v Kranju soy natural de Kranj
biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
delati doma trabajar en casa
veliko doma tičati ser muy casero
napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!
-
dôsti adv.
1. abbastanza, assai, molto, parecchio:
dosti delati lavorare molto
počutiti se dosti bolje sentirsi molto meglio
pren. imeti dosti česa averne abbastanza di qcs.
2. pren. (za izražanje mere, ki je ni dovoljeno preseči) basta:
dosti je čvekanja (e) basta con le chiacchiere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
povsod ga je dosti lo trovi, lo incontri dappertutto, un presenzialista
pren. tega ne malo ne dosti ne razumem non ci capisco né punto né poco
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt contro numero maggiore non ti giova alcun valore
-
dovtíp trait moški spol , mot moški spol d'esprit, bon mot, mot moški spol pour rire; saillie ženski spol , pointe ženski spol ; plaisanterie ženski spol, familiarno blague ženski spol
dovtipe delati faire des plaisanteries (ali de bons mots), familiarno en raconter de (bien) bonnes
kosmat dovtip plaisanterie ženski spol scabreuse, gaudriole ženski spol; bon mot grivois, gaillardise ženski spol, gauloiserie ženski spol
neslan dovtip plaisanterie ženski spol déplacée (ali de mauvais goût)
slab dovtip plaisanterie ženski spol de mauvais goût (ali dépourvue de sel), fade raillerie ženski spol, calembour moški spol
-
dovtíp (-a) m barzelletta, motto scherzoso; facezia; battuta:
delati, stresati, zbijati dovtipe raccontare barzellette
cenen, masten, robat dovtip barzelletta sciocca, volgare, pesante
-
dovtíp chiste m ; agudeza f ; dicho m gracioso; broma f
grób dovtip chocarrería f
opolzek, spotakljiv dovtip chiste verde (ali picante)
star dovtip chiste muy gastado
delati dovtipe hacer chistes, decir (ali contar) chistes, bromear
delati slabe (neokusne) dovtipe hacer chistes malos (de mal gusto)
-
drúščina compagnie ženski spol , société ženski spol
druščino delati tenir compagnie à
-
drúščina (-e) f compagnia, (allegra) brigata:
delati komu druščino tener compagnia
-
drúščina compañía f
delati komu druščino hacer compañía a alg
-
družb|a3 ženski spol (-e …) (druženje) die Gesellschaft; die Abendgesellschaft
družba pri mizi die Tischgesellschaft, die Tischrunde, (stalno omizje) der Stammtisch
moška družba die Herrengesellschaft
ženska družba die Damengesellschaft, kavarniška: das Kaffeekränzchen
v ženski družbi in Damenbegleitung
ne biti primerna družba za koga: kein Umgang sein
delati družbo komu (jemandem) Gesellschaft leisten
primeren za (boljšo) družbo gesellschaftsfähig
neprimeren za (boljšo) družbo nicht gesellschaftsfähig