Messāna -ae, f (at. Μεσσήνη, dor. Μεσσάνα) Mesána (Meséna)
1. staro sicilsko mesto ob morski ožini med Italijo in Sicilijo (zdaj Messina), prvotno imenovano Zancle (Ζάγκλη), naseljeno že davno pred veliko grško kolonizacijo. Ime Messana je mesto dobilo zato, ker je bilo v njem veliko naseljencev mesen(ij)skega rodu, še zlasti pa pod vplivom regijskega tirana Anaksilaja, ki je bil sam Mesanec (= iz peloponeškega mesta Mesane oz. Mesene (Μεσσήνη): Ci., C., L., Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Messēnius 3 (po at. Μεσσήνη) mesén(ij)ski = mesánski: Messenia moenia O. (po nekaterih izdajah Messania moenia).
2. mesto na Peloponezu (nav. imenovano Messēnē, gl. Messēnē): Stat.
Zadetki iskanja
- mind1 [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce
the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca - minúli passé, écoulé, fini
minulo leto l'an passé (ali dernier), l'année passée (ali dernière)
v davno minulih časih dans les temps depuis longtemps révolus - mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late
mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks - nekóč once, at one time, in times past, in old times, in former times; (v bodočnosti) some day
nekóč boš moral vse poplačati you'll have to pay it all back some day
davno nekóč long ago, in times past, in ancient times; pesniško in olden days, in days or yore
nekóč je bil kralj... (v pravljicah) once upon a time there was a king
nekóč sem to delal (zdaj ne več) I used to do it - old2 [óuld] samostalnik
davnina
of old v davnem času, iz davnine, davno
from old iz davnine, od nekdaj
times of old stari časi - one3 [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena
one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist - refaire* [rəfɛr] verbe transitif zopet, znova narediti; predelati; znova začeti od kraja; popraviti, reparirati, izboljšati, spraviti zopet v red; dušiti, pariti (jed); populaire opehariti, prevarati, ogoljufati (un naif naivneža); ukrasti; verbe intransitif še enkrat razdeliti karte
se refaire priti zopet k moči, opomoči si
se refaire à qe navaditi se zopet na kaj
refaire à neuf predelati, obnoviti
refaire le plein d'essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
(populaire) refaire une montre ukrasti uro
refaire sa vie znova začeti svoje življenje
refaire un voyage ponoviti, napraviti še enkrat (neko) potovanje
je suis refait! ogoljufan sem! prevarali so me!
je suis comme ça, je ne peux pas me refaire tak sem (pač), ne morem se spremeniti
c'est fait et refait to je že davno narejeno
se refaire la santé pozdraviti se - sānus 3, adv. -ē (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)
1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.
2. metaf.
a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. – Adv. sānē
1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.
2. metaf.
a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP. - since1 [sins]
1. predlog
od
since Sunday od nedelje
I have been here since 5 o'clock tu sem že od petih
since when...? pogovorno od kdaj...?
2. prislov
odtlej, od takrat, od tedaj ves čas; medtem
ever since (ves čas, vse) od takrat, odtlej
long since od davno, že davno
how long since? kako dolgo že?
a short time since pred kratkim
I have been his friend ever since odtlej sem mu (bil) vedno prijatelj
I have not seen him since od takrat ga nisem več videl
I was there not long since ne dolgo tega sem bil tam
he refused, but has since consented odklonil, a je medtem (že) privolil (pristal) - syne [sáin] prislov škotsko = since
auld lang syne davno, v starih časih; stari časi - tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück - then [ðen]
1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej
now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma
2. pridevnik
takraten, tedanji
the then president tedanji predsednik
3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas
by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej - trav|a1 ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Gras (močvirska Sumpfgras, morska Seegras, pampaška Pampasgras, Silbergras, pisana Bandgras, senožetna Wiesengras, za krmo Futtergras)
medena trava rastlinstvo, botanika Honiggras
pasja trava rastlinstvo, botanika Knäuelgras
svete Lucije trava rastlinstvo, botanika (navadna smetlika) der Augentrost
šmarna trava rastlinstvo, botanika Mariengras
vražja trava rastlinstvo, botanika (rogovilček) das Knopfkraut
…trave Gras-
(košnja die Grasernte, šop das Grasbüschel, vrsta die Grasart)
hoja po rosni travi medicina das Tautreten
košara za travo pri kosilnici: der Grasfangkorb
krmljenje s travo die Grasfütterung
porasel s travo grasig
škarje za travo die Grasschere, Rasenschere, Rasenkantenschere
slišati travo rasti figurativno das Gras wachsen hören
to je že davno prerasla trava darüber ist längst Gras gewachsen - tumēscō -ere, tumuī (incoh. k tumēre)
1. zače(nja)ti otekati (zatekati), nabuhniti (nabuhovati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), oteči (otekati), zateči (zatekati), nabuhniti: Sen. ph. idr., tumescentia vulnera T., inflata colla tumescunt O.
2. metaf.
a) (raz)burkati (razburkavati) se, posta(ja)ti razburkan (viharen): freta tumescere ventis iussit O.
b) razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, vzkipe(va)ti, (vz)rasti (vzraščati): ora tumescunt O., rabie succensa tumescit Cl.
c) napihniti (napihovati) se, prevze(ma)ti se, posta(ja)ti prevzeten (ošaben, nadut, napihnjen), prevzetovati: mens tumescit inani persuasione Q., tumescunt serviles animi Cl.
d) occ. pesn. nastajati, vnemati se, pripravljati se, kuhati se, vreti, plamteti: operta tumescere bella V., mors Drusi iam pridem tumescens bellum (ki je hotela že davno izbruhniti, ki se je že lep čas pripravljala) excitavit Italicum Vell. - uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —
C. ultrā
I. adv.
1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.
2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —
II. praep. z acc.
1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.
2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.
3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —
B. ultrō, adv. (prim eō, quō)
1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.
2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)
1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.
2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“
1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.
2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.
3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin. - urewig: vor urewigen Zeiten zdavnaj prej, davno davno
- úrmă -e f
1. sled
2. stopinja
3. konec
□ cu mult în urmă davno
□ din urmă zadnji
□ pe urmă nazadnje, a
□ rămâne în urmă zaostati, zaostajati
□ la urma urmei naposled
□ în cele din urmă naposled - vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)
1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.
2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.
3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.
Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus. - vetustus 3, adv. -ē (vetus)
1. star (ne mlad), mnogo let imajoč, prileten, ostarel, postaren, postaran, mator: vetustissimus ex eis … censoriis L., qui vetustissimum liberorum eius accirent T., cornicum saecla vetusta Lucr.; o neživih subj.: seminis optimum crocinum nec anniculo vetustius Plin.
2. star (ne nov), že dolgo obstajajoč, dolgoleten: Col., Suet. idr., vinum Pl. starano, uležano, hospitium Ci. ep. (prim. vetus hospitium pod vetus), opinio Ci., vetustissima disciplina L., vetusta gens V., lucus O., oppidum H., ligna H. suha, nomen, possessio, asyli ius T.
3. star = starodaven, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji: vetusto nobilis ab Lamo H. plemeniti potomec starodavnega Lama, vetustiores scriptores L., vetustissimi auctores Q. ali subst. samo vetustissimi Prisc., vetustissima tempora Q., instrumentum imperii … vetustissimum Suet. najstarejše dogodke obsegajoče (vsebujoče) listine; subst. n. pl. vetusta Ci. davno preteklo, davno minulo (naspr. recentia pravkar preteklo, pravkar minulo).
4. starinski, starovinski, starodaven, zaradi starosti častitljiv: more vetusto O., vetusta occultaque sacrificia Ci., templum vetustum Cereris V., vetustior et horridior ille (sc. orator Laelius) Ci. bolj starinski, bolj arhaičen, probe (vzorno) ac vetuste loqui Gell. (staro)klasično.
Opomba: Komp. vetustior -ius in superl. vetustissimus 3 nadomeščata obenem tudi komp. stopnji adj. vetus (gl. opombo pod vetus).