Franja

gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.

1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.

2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART.

kopálen de bain

kopalna brisača serviette ženski spol de bain
kopalne hlačke caleçon moški spol (ali slip moški spol) de bain
kopalna kapa bonnet moški spol de bain
dvodelna kopalna obleka maillot moški spol (de bain) deux-pièces
kopalni plašč peignoir moški spol (de bain)
kopalna sezona saison ženski spol balnéaire (ali des bains)

kopaln|i² (-a, -o) Bade- (plašč der Bademantel, brisača das Badetuch, kad die Badewanne, kapa die Badekappe, Badehaube, kura die Badekur, obleka der Badeanzug, sezona die Badezeit, die Badesaison, sol das Badesalz, torba die Badetasche)
kopalni vlak der Bäderzug

kuhinjsk|i (-a, -o) Küchen-, Koch- (mojster der Kochkünstler, aparat die Küchenmaschine, nož das Küchenmesser, odpadki der Küchenabfall, brisača das Küchenhandtuch, krpa das Küchentuch, miza der Küchentisch, niša die Kochecke, die Kochnische, omara der Küchenschrank, oprema die Kücheneinrichtung, pomočnica die Küchenhilfe, posoda das Küchengeschirr, služba der Küchendienst, tehnika die Küchentechnik, ura die Küchenuhr, okno das Küchenfenster, osebje das Küchenpersonal, pohištvo Küchenmöbel množina)
kuhinjska napa die Dunstabzughaube, der Wrasenabzug

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

papirnat (-a, -o)

1. Papier- (denar das Papiergeld, robček das Papiertaschentuch, figurativno tiger der Papiertiger, zmaj der Papierdrachen, brisača das Papiertuch, Papierhandtuch, vrečka der Papierbeutel, zastavica das Papierfähnchen)

2. (podoben papirju/tenek kot papir) papierähnlich

3. figurativno koža, jezik, slog: papieren
papirnata nemščina das Papierdeutsch

papírnat (-a -o) adj.

1. di carta, cartaceo:
papirnati ptiček salvietta
papirnati denar moneta cartacea, cartamoneta
papirnata brisača asciugamano di carta
igre papirnati zmaj aquilone

2. pren. cartaceo, di carta; vuoto, insignificante, futile:
papirnata vojna ludi cartacei
papirnate obljube promesse da marinaio
papirnati izrazi espressioni vuote
papirnati tiger tigre di carta

3. zool.
papirnata ladjica argonauta (Argonauta argo)

polìvaćī -ā -ē (ijek., ek.): polivaći peškir etn. brisača, ki jo nevesta prinese v ženinov dom od svoje hiše in z njo se briše družina, ko jim prvo jutro po poroki poliva vodo za umivanje

roulant, e [rulɑ̃, t] adjectif opremljen s kolesi, kolesci; tekoč

table féminin roulante premična servirna miza
chemin masculin bien roulant dobra prevozna pot
cuisine féminin roulante (militaire) poljska kuhinja
escalier masculin roulant tekoče stopnice
essuie-main masculin roulant (na valju) vrtljiva brisača
fauteuil masculin roulant naslanjačna kolescih
feu masculin roulant (militaire) nepretrgano streljanje
fonds masculin pluriel roulants obratni kapital, tekoča sredstva
matériel masculin roulant vozni park
pont masculin roulant tekoči, razkladalni most
tapis masculin roulant tekoči trak
voiture féminin bien roulante voz, ki dobro teče
c'est roulant! (populaire) to je zelo smešno!
roulant masculin, populaire taksi; potnik
roulante féminin, populaire voz; deklina; familier, militaire poljska kuhinja

rouleau [rulo] masculin valjar; zvitek, zmotek, navitek

rouleau compresseur cestni valjar
rouleau de papier, de parchemin rola papirja, pergamenta
rouleau de papier peint rola stenskih tapet
rouleau masseur valjar (iz kavčuka) za masiranje
rouleau de pellicules photographiques, de film zvitek fotografskih filmov, filma
rouleau à pâtisserie (kuhinjski) valjar
rouleau de peintre en bâtiment pleskarski valjar
rouleau pour terraîn de tennis, pour gazon valjar za tenisišče, za trato
rouleau à mise en plis valjec za navijanje las
rouleau balayeur valjar za pometanje
essuie-main masculin à rouleau (na valju) vrtljiva brisača
être au bout de son rouleau ne imeti kaj še reči; ne imeti več denarja; biti na koncu svojega življenja
donner un rouleau à développer dati razviti zvitek (filmov)
mettre en rouleaux zložiti v role (kovance)
passer au rouleau povaljati, zvaljati

round¹ [ráund] pridevnik
okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

as round as a ball okrogel kot krogla
at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
at a round trot v hitrem diru
in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
with a round oath s krepko kletvico
in a round voice s krepkim, polnim glasom
a round answer odkrit odgovor
a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
round statement nedvoumna izjava
a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
round towel neskončna brisača (na valju)
a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga

sabanum (savanum) -ī, n (izpos. σάβανον) sában, sávan = velik platnen prt: ISID.; poseb.

1. kot brisača: P. VEG.

2. kot ogrinjalo po parni kopeli, da se človek temeljito prepoti: MARC.

3. kot oblačilo: lineum sabanum auro vel gemmis ornatum VEN.

terry [téri] samostalnik
žametu podobna tk.anina, pliš

terry cloth frotir
terry towel frotirka (brisača)
terry velvet polžamet

tissu-éponge [-epɔ̃ž] masculin, pluriel tissu-éponges-tissu-éponges, frotirno blago

serviette féminin en tissu-éponge frotirka (brisača)

Turkish [tə́:kiš]

1. pridevnik
turški

Turkish bath turška (parna, potilna) kopel (z masažo)
Turkish delight, Turkish paste vrsta slaščice; želé bonbon
Turkish music janičarska godba
Turkish tobacco turški, orientalski tobak
t Turkish towel frotirka, brisača za frotiranje

2. samostalnik
turški jezik

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

χειρό-μακτρον, τό (μάσσω) brisača, prtič, otirača.