Franja

trúd (-a) m fatica, sforzo; sudore:
zahtevati malo, veliko truda costare molta, poca fatica
ogenj je uničil ves njihov trud il fuoco distrusse i frutti delle loro fatiche
brezuspešen, dolgotrajen trud fatica vana, diuturna

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

ἀ-κρᾱ́αντος 2 ep., poet. ἄκραντος 2 (κραιαίνω) nedovršen ἔργον, nestorjen, neresničen (ἄκραντα ἀκούω), neizpolnjiv, brezuspešen, prazen, neuresničen. – neutr. pl. ἄκραντα kot adv. brez uspeha, ὁρμᾶν.

ἅλιος³ 3 ep. poet. zaman, zastonj, brezuspešen, ničeven, prazen.

ἀνεμώλιος 2 (ἄνεμος) ep. vetroven, vetrn, ničev, zaman, brezuspešen, prazen; ἀνεμώλια βάζω govorim v veter (= prazno, puhlo).

ἀν-ήνυ(σ)τος 2 (ἀνύω) ep. nedovršen, neskončen, brezuspešen.

ἀν-όνητος 2 (ὀνίνημι) 1. nekoristen, malovreden, brezuspešen. 2. nedeležen τινός.

ἀ-πέραντος 2 (περαίνω) brezkrajen, neizmeren, neskončen, brezuspešen; Ἑλλήσποντος nevaren.

ἀπο-φώλιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen; malovreden, εὐναί brez otrok; ἀποφώλια εἰδώς prazne glave, neumen.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀ-τέλεστος 2 (τελέω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen, brezuspešen. – adv. ἀτέλεστον brez konca in kraja, brezkončno. 2. neposvečen v kaj, nevešč čemu τινός.

ἀ-τελής 2 (τέλος) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, εἰρήνη ἐγένετο ἀτελής mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln νίκη, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček).

ἐτώσιος 2 (ἐτός) ep. brezuspešen, ničev, prazen, brezkoristen, nepotreben, zastonj.

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

μάταιος 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. μεταμώνιος ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. – adv. ματαίως brez vzroka (razloga).

μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.

μετ-αμώνιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen, μεταμώνια τίθημι ovrem, preprečim, βάζω govorim neumnosti, čenčam, kvasim.

τηΰσιος 3 ep. brezkoristen, brezuspešen, ὁδός zaman.

ψεύδω [Et. strslov. spytьnъ, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah = v krivih prisegah. – Obl. fut. ψεύσω, aor. ἔψευσα, pass. pf. ἔψευσμαι, aor. ἐψεύσθην, fut. ψευσθήσομαι, fut. 3 ἐψεύσομαι, med. fut. ψεύσομαι, aor. ἐψευσάμην]. I. act. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž ἡ ἐπίνοια τὴν γνώμην, οὐδὲν σῆμα ψεύδοντες nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ἐλπίδας; b) goljufam, zapeljem, (pre)slepim τινά, τινά τινος (τι) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, τῆς γνώμης ali τῇ γνώμῃ v mnenju, περί τινος, ἔν τινι, τί v čem, διὰ τὸ ἐψεῦσθαι ἑαυτῶν ker samega sebe ne poznajo, ἡ τρίτη τῶν ὁδῶν μάλιστα ἔψευσται je popolnoma (najbolj) napačna, ἡ ψευσθεῖσα ὑπόσχεσις obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, τινί, πρός, εἴς τινα, κατά τινος proti komu, τί, περί τινος v čem. 2. trans. a) izmislim γάμους, ἀφανῆ περί τινος; b) nalažem koga, (pre)varam δόξαν, goljufam, τινά τι koga v čem, χρήματα glede denarja; pos. kršim, prelomim ὅρκια, συνθήκας, ὑπόσχεσιν; οὐκ ἐψεύσαντο τὰς ἀπειλάς uresničili so grožnje.

ψῡχρός 3 (ψῦχος) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; τὸ ψυχρόν a) mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT; c) brezuspešen, prazen, ničeven.