-
aminášiti amìnāšīm pritrjevati brez ugovora, kimati, prikimavati
-
amoral, e, aux [amɔral, ro] adjectif brez čuta za nravnost, brez morale, amoralen
-
amōrfo agg.
1. neizoblikovan, brezobličen, amorfen:
massa amorfa amorfna množica
2. pren. slabš. brezznačajen, brez osebnosti:
individuo amorfo brezznačajen človek
-
amorphe [amɔrf] adjectif brezobličen, amorfen, familier brez energije, ki ne reagira, medel, apatičen
-
amussitātus 3 (amussis) natančno izmerjen (umerjen), brez napake: indoles Pl.
-
anaerobic [ænəróubik] pridevnik
biologija anaeroben, ki živi brez kisika
-
anarchos -on (gr. ἄναρχος) brez začetka: Ambr.
-
anémique [-mik] adjectif slabokrven, anemičen; figuré brez moči, nemočen
-
anhydrous [ænháidrəs] pridevnik
brez vode
-
annaspare
A) v. intr. (pres. annaspo)
1. kriliti, grabiti z rokami po zraku
2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati
3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom
B) v. tr. naviti, namotati
-
anōdino agg.
1. ki lajša bolečine, blažilen
2. neučinkovit, začasen, paliativen:
provvedimento anodino paliativen, neučinkovit ukrep
3. pren. slaboten, nepomemben, brez osebnosti, brezbarven:
un uomo anodino brezbarven človek
-
antriebsarm pasiven, brez iniciative
-
aparemphatus -um (gr. ἀπαρέμφατος -ον) gram. = brez natančnega določila osebe: Macr.; subst. aparemphatum -ī, n nedoločnik, infinitiv: Macr.
-
apathique [-tik] adjectif otopel, brezbrižen, ravnodušen, brez poleta, nedelaven, apatičen
-
apatōr -oris, adj. (gr. ἀπάτωρ) brez očeta: Tert.
-
apatride [-trid] adjectif brezdomovinski, brezdržavljanski; masculin oseba brez državljanstva, brezdomovinec
réfugiés masculin pluriel apatrides begunci brez državljanstva
-
apétal [apetal] adjectif, botanique brez venčnih listov
-
apētalo agg. bot. brezlisten; brez cvetnih listov:
fiore apetalo brezlisten cvet
-
aphone [afɔn] adjectif brezglasen, brez glasu, afoničen
l'orateur, enrhumé, était aphone govornik, ki je bil prehlajen, je bil brez glasu
-
apirētico agg. (m pl. -ci) med. brez vročice