Franja

ripa f knjižno

1. breg, obala (reke, jezera):
uccelli di ripa močvirniki

2. breg, prepad

rīpa -ae, f (prim. gr. ἐρείπω prevračam, rušim, ἐρίπνη prepad, strmina, ἐρείπια razvalina) breg, obala, in sicer klas. le rečni breg ali potočni breg (medtem ko je litus morski breg, morska obala, ora morsko obrežje, primorje): L., V., H., Auct. b. Alx., Plin. iun. idr., utraque ripa fluminis C., ripa magni fluminis Ci., ripae declives O., flumina pro ripis litora pulsant O., plausus militum litoribus ripisque resonabat Cu., municipales qui sunt circa ripam fluminis Padi et oras Vitr., ripae potius sunt quam litora Mel.; pl. (o enem bregu) = rečno obrežje, obrežje reke: (sc. fugientium) alii in aquam ruebant, alii cunctantur in ripis L.; pesn. in poklas. morski breg, morska obala: H., Plin. idr.; pren.: ripis superat mihi atque abundat pectus laetitiā meum Pl.

2. pesn. tok, val: per pice torrentīs ripas adnuit V.

riva f

1. obala, breg; obrežje:
toccare la riva priti na obalo

2. breg, pobočje

3. rob

4. navt. vrh jamborja

rivage [rívidž] samostalnik
poetično, arhaično obala, breg
britanska angleščina, zgodovina rečna carina

rivale² m breg

rive [riv] féminin breg, obrežje, obala; vieilli rob

les rives de la Save bregovi Save
rives aménagées d'un fleuve urejeni bregovi reke
pain masculin de rive prepečen kruh
la mode rive gauche moda na levem bregu (Sene)
habiter la rive gauche de la Seine stanovati na levem bregu Sene

scapicōllo m strmina, breg:
a scapicollo na vrat na nos

slope¹ [slóup] samostalnik
nagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku)
vojska poševni položaj puške

on the slope poševno
in a gentle slope v blagi strmini
the slope is less than 5 feet višinska razlika je manj kot 5 čevljev
to carry one's rifle at the slope vojska nositi puško poševno na rami
to climb a slope vzpenjati se po strmini, po bregu
to give a slope to napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)

sponda f

1. obala, breg (morja, reke)

2. ekst. knjižno dežela

3. rob; parapet, ogradek

4. pren. pog. zaščitnik:
farsi una sponda priskrbeti si zaščitnika, patrona

supercilium -iī, n (gl. cilium)

I.

1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.

2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —

II. metaf.

1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.

2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.

talus² [téiləs] samostalnik
pobočje, reber, strmina, breg
geologija peščeni plaz, griža (ob vznožju gore)

ţărm -uri n obala, breg, obrežje, nabrežje

tilt² [tilt]

1. samostalnik
prekucnjenje, nagnjenje, nagib; poševna lega; breg, pobočje
šport turnir
zgodovina viteški turnir; besedni boj, prepi:; sunek (s sulico); silovitost (napada)

at full tilt z vso silo
to come full tilt against napasti, navaliti, naskočiti, planiti (na koga)
to give s.th. a tilt prekucniti, prevrniti kaj; nagnati kaj
to have a tilt with s.o. prepirati se s kom
to run full tilt against a wall z vso silo se zaleteti v zid

2. neprehodni glagol
nagniti se, prevrniti se, prekucniti se; navliti (against na, proti)
igrati, boriti se na turnirju; z:omiti kopje (v boju z)
figurativno boriti se (at proti)
prehodni glagol
nagniti, prevrniti, prekucniti
tehnično kovati s težkim kovaškim kladivom
zgodovina napasti

to tilt over prevrniti se, prekucniti se

Ufer, das, (-s, -) breg; obala, obrežje; zu neuen Ufern figurativ k novim ciljem; vom anderen Ufer sein biti naravnan na isti spol, ljubiti drugačnost

vēlma f severnoital. breg (močvirnih plitvin)

versant¹ [və́:sənt] samostalnik
pobočje, reber, breg, nagnjenost (pokrajine)

versánt -e n

1. pobočje, strmina, breg

2. stran (strehe, gore)

vivagno m

1. (cimosa) okrajek, rob (pri tkanini)

2. knjižno rob

3. knjižno breg

waterside [wɔ́:təsaid]

1. samostalnik
(morska, rečna itd.) obala, breg

2. pridevnik
obrežni, obalni

wharf množina wharfs, wharves [wɔ:f, -vz]

1. samostalnik
zidana obala, kej; pristanišče
množina, navtika skladišče
zastarelo obala, breg

2. prehodni glagol
privezati(ladjo) ob obalo; izkrca(va)ti (blago); zgraditi kej v pristanišču