Franja

Navette, die, čolničasti brus

Rundschliff, der, okrogli brus

skive [skáiv]

1. prehodni glagol
strugati (kožo); (o)brusiti (dragulj)

2. samostalnik
brus za diamante

slip¹ [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad

a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo

šmáren -rna m (nj. dijal. Schmarren)
1. šmarn, jelo od jaja, brašna i mlijeka (mle-), drobljenac, mrvice
2. bezvrijedna, bezvredna stvar, tričarija, "brus": to je en šmaren

tȍcio s, tȍcilj m okrogli brus na mehanični pogon: korito za tocilo

afiladero

(piedra) afiladera brus, osla

aiguiser [ɛgɥize] verbe transitif brusiti, ostriti, (o)šiliti (svinčnik); figuré (raz)dražiti, spodbuditi, poostriti

pierre féminin àiguiser brus
aiguiser la douleur poostriti bolečino

amoladero

(piedra) amoladera brus, brusni kamen, osla

auget [ožɛ] masculin koritce; posodica za vodo za ptice

auget de meule koritce z vodo za brus

briljant|en (-na, -no) brillant
briljantni Brillant-
(prstan der Brillantring, brus der Brillantschliff)

čolničast (-a, -o)
čolničasta fibula die Kahnfibel
čolničasta sekira zgodovina die Bootaxt
čolničasti brus die Navette

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.

hruškast (-a, -o) birnenförmig, Birnen- (kutina die Birnquitte)
gradbeništvo, arhitektura hruškasta palica der Birnstab
hruškasti brus die Birnenform

novācula -ae, f (iz indoev. *qsneu̯a-, indoev. kor. *qs-eu-, *qs-neu- praskati, strgati, brusiti; prim. skr. kṣṇāuti drgne, brusi, kṣṇṓtram brus, gr. ξέω, ξύω, ξαίνω strgam, drgnem, gladim)

1. oster nož, britev, strižno rezilo: Aur. idr., dixit se cogitasse cotem novaculā posse praecidi Ci., novaculā cotem discindere Ci., L., mercennarius meus, ut ex novacula comperistis, tonsor est Petr., nihil melius est, quam novaculā cotidie radere Cels., cursu volucri pendens in novacula calvus Ph., summam cutem (sc. raporum) novaculā decerpere Col., cum (sc. tonsor) strictā novaculā supra est Mart., secare novaculā fauces Suet., novacula praeacuta, novaculam arripere Ap., n. secare Fl., n. disicere Lact.; occ. (morilčevo) bodalo: stringitur in densā nec caeca novacula turbā Mart.

2. metaf. novákula, „britev“, nam neznana riba: novaculā pisce qui attacti sunt, ferrum olent Plin. — Soobl. novāclum -ī, n (sinkop. iz novāculum): Lamp.

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

Turkey [tə́:ki] samostalnik
Turčija

Turkey carpet orientalska preproga
Turkey corn koruza
Turkey day ameriško, pogovorno zahvalni dan za žetev
Turkey leather turško usnje, safian
Turkey red turško rdečilo (barva)
Turkey stone levantski brus; zastarelo turkiz

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

ἄκμων, ονος, ὁ [Et.: gršk. še ἀκ-όνη brus, slov. kamen, nem. Hammer] ep. poet. naklo, nakovalo.