Franja

torche-cul [tɔršəkü] masculin, vieilli, vulgairement papir za brisanje zadnjice; figuré, vulgairement malo vreden časopis ali knjiga, slab tekst

протирочный za pretlačenje; za brisanje, za čiščenje

brisača samostalnik
(pripomoček za brisanje) ▸ törülköző, törölközőPovezane iztočnice: papirnata brisača

chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)

chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami

cúnja chiffon moški spol , torchon moški spol , serpillière ženski spol , lambeau moški spol , haillon moški spol , loque ženski spol , guenille ženski spol

cunja za brisanje prahu chiffon à épousseter
cunje nippes ženski spol množine, chiffons moški spol množine; loques ženski spol množine; figurativno, familiarno poule mouillée, femmelette ženski spol, chiffe ženski spol

gumb moški spol (-a …)

1. na obleki: der Knopf, -knopf (iz biserovine Perlmuttknopf, na ovratniku Kragenknopf, hlačni Hosenknopf, manšetni Manschettenknopf, rožen Hornknopf, srajčni Hemdenknopf, usnjen Lederknopf)
na gumbe geknöpft, od vrha do spodaj: durchgeknöpft
zapenjanje z gumbi der [Knopfverschluß] Knopfverschluss
vrsta gumbov die Knopfreihe
gumb je odpadel der Knopf ist ab

2. der Knopf; vrtljivi: der Drehknopf; (tipka) der Druckknopf; (stikalo) der Betätigungsknopf; -knopf (na vratih Türknopf, za aretiranje Arretierungsknopf, za brisanje Auslöschknopf, za hladni start Kaltstartknopf, za nastavitev Einstellknopf, Justierknopf, za nastavitev datuma Datumsknopf, za odčitavanje Abtastknopf; za vračilo denarja Rückgabeknopf, zvonca Klingelknopf, nastavni Stellknopf, preskusni/preskuševalni Prüfknopf)
za upravljanje strojev der Bedienungsknopf
varovalni gumb za vrata der Türanschlag
pritisniti na gumb den Knopf betätigen
s pritiskom na gumb auf Knopfdruck, durch Knopfdruck

izločevanj|e srednji spol (-a …) die Separation, die Aussonderung, die Ausmusterung; sredstev: die Abzweigung; (brisanje) die Unterdrückung

kaz|en ženski spol (-ni …) pravo die Strafe (tudi figurativno), -strafe (častna Ehrenstrafe, denarna Geldstrafe, disciplinska Disziplinarstrafe, enotna Einheitsstrafe, glavna Hauptstrafe, kolektivna Kollektivstrafe, nadomestna denarna Ersatzgeldstrafe, nadomestna zaporna Ersatzfreiheitsstrafe, najnižja Mindeststrafe, najvišja Höchststrafe, odvzema prostosti Freiheitsstrafe, Haftstrafe, pogodbena Konventionalstrafe, pogojna Strafaussetzung zur Bewährung, poprejšnja Vorstrafe, posamezna Einzelstrafe, skupna Gesamtstrafe, smrtna Todesstrafe, stranska Nebenstrafe, telesna Körperstrafe, uklonilna Erzwingungsstrafe, Zwangsstrafe, zaporna Freiheitsstrafe, Haftstrafe)
mandatna kazen das Verwarnungsgeld, der Strafbefehl, das Strafmandat
v šoli - naloga: die Strafarbeit
religija božja kazen Strafe Gottes
večna kazen ewige Strafe/Verdammnis
za kazen strafweise (naložiti auferlegen)
naložiti kazen/obsoditi na kazen eine Strafe verhängen, na zaporno: eine Freiheitsstrafe verhängen
odmeriti kazen eine Strafe zumessen, das Strafmaß festsetzen
za kar je zagrožena kazen bei Strafe verboten
združen v kazni mitbestraft
brisanje kazni die Straftilgung
brisati kazen die Strafe tilgen
izključitev kazni die Strafausschließung
izvrševanje kazni zaporne: der Strafvollzug, Haftvollzug
druge: die Strafvollstreckung
odpustitev kazni die Strafaufhebung
omilitev kazni die Strafmilderung
podložnost kazni die Straffälligkeit
poostritev kazni die Strafschärfung, Strafverschärfung
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
preostanek kazni die Reststrafe
razlog za omilitev kazni der Strafmilderungsgrund
sprememba kazni die Strafumwandlung
višina kazni das Strafmaß
vrsta kazni die Strafart
zastaranje kazni die Strafverjährung
znižanje kazni der [Straferlaß] Straferlass
prepovedati pod kaznijo unter Strafandrohung verbieten
s pridržano kaznijo mit Strafvorbehalt
zagroziti s kaznijo za (etwas) unter Strafe stellen

kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényesMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.

2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlósDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott.

krp|a ženski spol (-e …) za brisanje, čiščenje: das Tuch (gobasta Schwammtuch, za prah Staubtuch, za likanje Bügeltuch, za poliranje Poliertuch, za posodo Geschirrtuch, kuhinjska Küchentuch, mnogonamenska Vielzwecktuch, usnjena Ledertuch), der Lappen (za brisanje Wischlappen, za prah Staublappen); (zaplata, košček blaga) der Flicken, der [Stoffetzen] Stofffetzen
kožna krpa der Hautlappen
krpe množina (odpadni koščki blaga) Hadern, Lumpen
preproga iz krp der Flickenteppich
rdeča krpa živalstvo, zoologija (leopardovka) die Leopardennatter
črna krpa živalstvo, zoologija (črnostrel) die Katzenschlange

mollestra -ae, f (mollis) ovčja koža za brisanje in čiščenje čelad: P. F.

odstranjevanj|e srednji spol (-a …) die Beseitigung, die Entfernung; odpadnih snovi: die Entsorgung; (odvoz) die Abfuhr; napisov: (brisanje) die Auslöschung; plasti: das Abtragen, die Abtragung; gnoja die Entmistung; katrana die Entteerung; madežev die Fleckentfernung; maščobe die Entfettung; min die Entminung; mulja die Entschlammung; odpadkov die Abfallbeseitigung, Müllbeseitigung; pepela die Entaschung; rje die Entrostung; ruševin Räumungsarbeiten množina; skorje die Entrindung; žlindre das Entzündern, die Entschlackung
sprotno odstranjevanje die Sauberhaltung

pēnicillum -ī, n in pēnicillus -ī, m (dvojni demin. k pēnis preko pēniculus)

1. čopič: Ci., Q., Plin.; meton. slikarstvo: Plin.; od tod metaf. stilistično opisovanje: pingam coloribus tuis penicillo meō Ci. ep.

2. vlakenca za rane, pukanica: Plin., Cels.

3. goba za brisanje: Plin., Col.

radirka samostalnik
1. (pripomoček za brisanje) ▸ radír, radírgumi, törlőgumi
2. (v računalništvu) ▸ radírČarobna radirka zbriše piksle podobnih barv. ▸ A varázsradír letörli a hasonló színű pixeleket.
Tako kakor v Wordu lahko sedaj tudi v tem programu rišete tabelo kar s svinčnikom, posamezne robove celic pa brišete z radirko. ▸ A Word-höz hasonlóan most ebben a programban is rajzolhat akár ceruzával táblázatot és radírral törölheti a cellák széleit.

release¹ [rilí:s] samostalnik
osvoboditev, izpustitev na svobodo (from iz)
(od)rešitev (from od česa)
razbremenitev, olajšanje, oprostitev, spregled
pravno razrešitev dolžnosti, odstop; prenos pravice (premoženja) na drugega, odstop(itev); odreka (pravicam); dokument (o odstopu); potrdilo pobotnica; odobritev filma za predvajanje
tehnično mehanizem za sprožitev ali ustavitev, izklop stroja

release from a debt (mortgage) oprostitev (brisanje) dolga (hipoteke)
happy release figurativno smrt
it was to me a great release to mi je bilo v veliko olajšanje

rubbing [rʌ́biŋ] samostalnik
fizika trenje; frotiranje, otiranje; čiššenje, poliranje

rubbing cloth frotirka; krpa za brisanje

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.

stálen (-lna -o) adj.

1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui

2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami

3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio

straccio² m (pl. -ci)

1. cunja, capa; krpa:
lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan

2. tekstil mikana svila

3. pog.
uno straccio di ušiv..., piškav...:
non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke

4.
stracci pl. pog. cape, ponošene obleke