Franja

Zadetki iskanja

  • vorātrīna -ae, f (vorāre)

    1. požirališče, žrelišče, požiralnica (= kraj, kjer se žre): Tert.

    2. žrelo, brezno (brezdno), prepad: qui grandiore motu patefactis subito voratrinis terrarum partes absorbent Amm.
  • vratòlom m
    1. vratolomnež: nisu to nekakvi odličnici, sve sami -i
    2. prepad, brezno, strmina: ova cesta prodire kroz najužasnije -e
    3. ime neke čarovne rastline
  • vratolòmija ž
    1. prepad, brezno, strmina: bosanski konj spušta se niz užasne -e
    2. vratolomno, drzno, pustolovsko dejanje
  • vratòlomina ž prepad, brezno, strmina: potjera, potera uz divlje -e
  • yawn [jɔ:n]

    1. samostalnik
    zehanje, zevanje
    figurativno zevajoča odprtina, razpoka, brezno
    figurativno dolgočasje, dolgočasnost

    2. neprehodni glagol
    zehati, zevati, zehniti; na široko odpreti usta; zazevati
    poetično na široko in globoko se odpreti
    zastarelo poželeti, biti lakomen na
    prehodni glagol
    široko odpreti; reči z zehanjem

    he yawned good night z zehanjem je rekel lahko noč
    to make s.o. yawn dolgočasiti, moriti koga
  • бездна f brezno, prepad; velika množina;
    у него б. денег ima na kupe denarja,
    б. друзей nešteto prijateljev;
    этот человек б. учёности ta človek je zakladnica učenosti (monstrum scientiarum)
  • безо́дня -і ж., prepàd -áda m., brêzno -a s.
  • омут m tolmun; brezno;
    в тихом омуте черти водятся tiha voda bregove dere
  • прoрва f brezno; nenasitnež; velika množina;
    п. денег denarja kot toče
  • пропасть f brezno, žrelo; velika množina;
    у него пропасть денег denarja ima kot toče;
    до пропасти (zast.) zelo veliko;
    тьфу (ты) пропасть! (zast.) za vraga!;
    пропасти на тебя нет da bi te vrag pocitral
  • пучина f morska globina; brezno
  • у́рвище -а с., prepàd -áda m., brêzno -a s.
  • хлябь f (zast.) brezno; blato;
    разверзлись хляби небесные odprle so se nebeške zatvornice, ulil se je dež
  • džombòsati se -ām se pasti v prepad, v brezno
  • engouffrer [ɑ̃gufre] verbe transitif potegniti v brezno, v globino; pogoltniti, pbžreti; v velikih količinah metati v luknjo

    s'engouffrer strmoglaviti v prepad, izgubiti se, izginiti v breznu; potoniti (ladja)
    il engouffre des piles de sandwiches on pospravi, pojé na kupe sendvičev
    quel appétit! il engouffre! kakšen tek! samó meče vase!
    la foule s'engouffre dans le métro množica ponikuje, se zgublja v metró
  • fōiba f geol. lijakasto brezno; kraška jama
  • gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō1, vorāre, vorāgō)

    1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

    2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

    3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

    4. meton.
    a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
    b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.
  • Höllenschlund, der, peklensko brezno
  • Siphonschachthöhle, die, Geographie izvirno brezno
  • Steigquelle, die, Geographie vodokazno brezno
Število zadetkov: 95