Franja

pesadilla ženski spol mora, težke sanje, tesnoba, težka skrb, breme, nadloga

peso² m

1. fiz., kem. teža:
peso atomico atomska teža
peso molecolare molekularna teža
peso specifico specifična teža

2. teža:
pagare a peso d'oro pren. drago plačati
tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski

3. šport kategorija:
peso piuma peresna kategorija
peso medio srednja kategorija
peso massimo težka kategorija

4. šport krogla

5. trgov. teža:
peso lordo bruto teža
peso netto neto, čista teža
peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora

6. breme (tudi pren.):
sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

péza ž (it. peso)
1. težina: čutiti -o bremena; peza starosti
2. teret, breme: odložiti -o z ramen
3. teret, teškoća, nevolja, muka: dušiti se pod -o davkov

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

pōndo m knjižno teža, breme (tudi pren.)

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

pováră -eri f breme; tovor

pressure [préšə] samostalnik
stiskanje, pritiskanje, pritisk
fizika, tehnično, vremenoslovje pritisk, tlak
figurativno nujnost, nadloga, sila, breme

medicina blood pressure krvni pritisk
low (high) pressure nizek (visok) pritisk
figurativno to work at high pressure delati s polno paro
to bring (ali put) pressure to bear on s.o. pritiskati na koga (da kaj stori)

razpŕtiti -im rasprtiti koga, skinuti komu teret, breme: razprtiti koga

recarga ženski spol breme, balast; ponovno nabitje (puške); ponovna napolnitev, naboj

sarcina -ae, f (sarcīre)

1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.

2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM.

sárcină -i f

1. obveznost, naloga, dolžnost

2. breme, tovor

3. obremenitev, nosilnost

4. naboj
□ sarcină electrică električni naboj

5. nosečnost

sōma¹ f

1. breme, tovor

2. pren. knjižno breme

3. pren. knjižno zatiranje

4. tovor (nekoč merska enota)

strain¹ [stréin] samostalnik
pritisk, vlek, poteg, natezanje, napetost, moč; obremenjenost; (pre)napenjanje, prizadevanje, trud, teženje; obremenitev, breme, napor; izpah, izvin
tehnično deformacija, poklina, razpoka, lom; izbruh, ploha (besedi), tirada, ton, stil, način izražanja
(često množina) zvoki, melodije; stih, verz, odstavek; razpoloženje; (redko) višek, stopnja

on the strain v napetosti
under a strain zdelan, živčno uničen, pri kraju z živci
without strain brez truda
the strain of modern life napeto sodobno življenje
a humorous strain šaljiv ton
martial strains bojevite melodije, vojaška muzika
strains of obscenity ploha (izbruh) nespodobnih besed
the strain on the rope napetost, nategnjenost vrvi
the strain of my responsibility breme moje odgovornosti
to the strains of the national anthem ob zvokih narodne himne
to be in a philosophizing strain biti v razpoloženju za filozofiranje
it is a strain pogovorno to človeka zdela
she is a great strain on my resources ona je veliko breme za moje finance
all his senses were on the strain vsi čuti so mu bili skrajno napeti
he has a strain in his leg nogo ima izpahnjeno
she spoke of him in lofty strains govorila je o njem v samih superlativih
to impose a strain on a machine preobremeniti stroj, preveč zahtevati od stroja
he is suffering from strain bolan je od pretiranega dela

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek

tax¹ [tæks] samostalnik
(državni) davek; carina; dajatev, davščina; obdavčenje (on s.o. koga)
pristojbina, taksa
figurativno breme, huda obremenitev, obremenjenost, napenjanje, velik napor, zahteva
zastarelo očitek, graja

the taxes britanska angleščina, pogovorno davkarija
tax avoidance, tax evasion pravno davčna prevara, utaja
tax abatement znižanje davka
tax on land zemljiški davek
tax rate davčna stopnja
tax return davčna prijava
direct, indirect tax neposreden, posreden davek
estate tax davek na dediščino
income tax davek na dohodek, dohodnina
tax on turn-over prometni davek
stamp tax taksa v kolkih, kolkovina
to cut a tax znižati davek
to exact taxes pobirati davke

tèret m, téret m
1. breme: biti komu na teret; dug je uknjižen na teret kuče; skinuti kome teret s leda; zbaciti teret s leda; pasti kome na teret pasti komu v breme; brodski teret
2. tovor: prenijeti, preneti teret s lade na obalu

tie¹ [tái] samostalnik
pentlja, petija, kravata; vezalka; vozel; ženski krznen ovratnik; spona, spojka, skoba
ameriško železniški prag
ameriško čevelj na vezalke
glasba ligatura
figurativno vez; obveznost
pogovorno dolžnost, breme
šport neodločena igra ali tekma, izenačenje
parlament izenačitev, enakost glasov

ties of blood krvne vezi
the tie of friendship vez prijateljstva
cup ties šport izločilno tekmovanje za pokal
neck-tie kravata
to end in a tie končati se z enakim številom točk
he finds the children a great tie (on him) on občuti otroke kot veliko breme
to play (to shoot) off a tie (od)igrati (povratno) tekmo za prvenstvo

tòvar m
1. tovor: konjski tovar; skinuti tovar s leda, s kola, s broda
2. breme, mera, kolikor se enkrat natovori na konja: Vuk je napisao -e knjiga
3. dial. osel: poznaje tovar jasle svoga gospodina
4. dial. zool. oslic, Merlucius vulgaris