Franja

Schluckbruder, der, pivski bratec

Schnapsbruder, der, pivski bratec

soaker [sóukə] samostalnik
pljusk dežja, močna ploha
pogovorno pijanec, vinski bratec

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

taverniēre m (f -ra)

1. knjižno krčmar, krčmarica; gostilničar, gostilničarka

2. pivski bratec

Trojan [tróudžən]

1. pridevnik
zgodovina trojanski

the Trojan War trojanska vojna
Trojan horse trojanski konj; figurativno špijonažna ali sabotažna skupina na tujem ozemlju

2. samostalnik
zgodovina Trojanec, -nka
figurativno hraber (srčen, drzen, pogumen, odločen, žilav) človek
sleng vinski bratec

to work like a Trojan figurativno delati kot črna živina

tumbacuartillos moški spol vinski bratec

winebibber [wáinbibə] samostalnik
pivec vina, vinski bratec, pijanec

Zechbruder, der, pivski bratec

Zechkumpan, der, pivski bratec

собутыльник m vinski bratec

bôlan -lna -o, bȍlan bóna bóno, dol. bȏlnī -ā -ō
1. bolan: zamotati bolan organ flanelom
2. boleč: bolno mjesto
3. bolesten: bolni izraz na licu
4. žalosten, nesrečen: naći utjehe bolnoj duši
5. bolniški: bolna postelja
6. kot rečenica za izražanje prošnje, začudenja, očitanja, kot pristavek k samostalniku, da bi poudarili čustveno razgibanost: bolan brajko! oh, bratec mili, dragi!; što je, bolan? kaj je, dragi moj?
7. bôlan prȅbōlan zelo bolan; mrtav bolan težko bolan

boon [bu:n]

1. samostalnik
prošnja; ugodnost; ljubeznivost, usluga; blagodejnost; darilo

2. pridevnik
vesel, čil, živahen; blagodejen

boon companion vinski bratec

brȁt m, mn. brȁća brat: oni su brat i sestra; to vrijedi brat bratu hiljadu dinara; brat Timotije; samostanski brat; veseli brat; naša slavenska, slovenska braća naši slovanski bratje; brat od drugog oca, od druge majke po poli brat; brat od strica bratranec po očetovem bratu; brat od tetke bratranec po materini sestri; brat od ujaka bratranec po materinem bratu; brat po krvi sonarodnjak; brat po bogu pobratim; mokri brat vinski bratec; pobogu brate za božjo voljo, dragi moj

companion¹ [kəmpǽnjən] samostalnik
družabnik, -nica, tovariš(ica), spremljevalec, -lka, sopotnik, -ica; nasprotek, pendant; pripadnik nižjega viteškega reda
navtika stopnišče s palube h kabinam; vrhnje okno kabine

companion in adversity tovariš(ica) v nesreči
companion in arms sobojevnik
companion of a volume (ali book) drugi del knjige
boon companion vinski bratec

joyeux, euse [žwajö, z] adjectif vesel, židane volje, zadovoljen

bande féminin joyeuse vesela družba
joyeux compère veseli bratec
mener joyeuse vie živeti v veselju in zabavi

kid¹ [kid] samostalnik
kozlič, kozličevina (ševro)
pogovorno, množina glazé rokavice
sleng otrok

to handle with kid gloves v rokavicah kaj delati, obzirno postopati
ameriško some kid sijajen fant
my kid brother moj bratec
that's kid stuff to je za otroke

luron, ne [lürɔ̃, ɔn] masculin veseljak, brezskrbnež; velik podjetnež v ljubezni

gai luron vesel bratec; féminin pogumna, krepka, postavna ženska

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

pívski drinking

pívski bratec drinking companion, fellow drinker (žargon slabšalno boozer), boon companion