Franja

Zadetki iskanja

  • stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

    stvar okusa cuestión f de gusto
    stvar vesti caso m de conciencia
    osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
    postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
    kazenska stvar asunto criminal
    sporna stvar asunto en litigio
    zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
    važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
    k stvari! ¡vamos al caso!
    lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
    vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
    boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
    denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
    to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
    to je stvar zase eso es cosa aparte
    stvar je odločena es cosa decidida
    stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
    to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
    to ni smešna stvar no es cosa de reír
    stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
    to ni moja stvar eso no es asunto mío
    to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
    stvar ni taka no hay tal cosa
    stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
    to ne spada k stvari eso no hace el caso
    biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
    to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
    stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
    to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
    stvar napreduje la cosa marcha
    stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
    priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
    pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
    razumeti svojo stvar conocer su oficio
    hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto
  • svobôda freedom; liberty; (neodvisnost) independence

    svobôda govora in združevanja freedom of speech and assembly
    svobôda govora freedom of speech
    svobôda tiska freedom of the press
    svobôda vestí liberty of consience
    svobôda morij freedom of the seas
    osebna svobôda individual liberty
    pesniška svobôda poetic licence
    politična svobôda political liberty
    boj, vojna za svobôdo struggle for liberty
    želja (žeja) po svobôdi desire (thirst) for liberty (ali independence)
    verska svobôda religious freedom
    državljanska svobôda civil liberty
    svobôda opredelitve freedom of choice
    boriti se za svobôdo to fight for freedom
    biti na svobôdi (prostosti) to be at liberty, to be at large
    izpustiti na svobôdo to set at liberty, to set free
    dobiti, doseči svobôdo to gain, to obtain liberty (ali freedom)
    izpustiti na svobôdo (prostost) proti kavciji to release on bail
    biti na svobôdi proti kavciji to be out on bail
    boriti se za svobôdo misli to struggle (ali to fight) for freedom of thought
  • svobôda (-e) f libertà;
    osebna svoboda libertà individuale
    politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
    hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
    svoboda človekove volje libero arbitrio
    svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
    moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
    ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
    zlorabljati svobodo abusare della libertà
    boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
    puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
    filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
    lit. pesniška svoboda licenza poetica
    jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale
  • tíger (-gra) m

    1. zool. tigre (Panthera tigris):
    indijski ali bengalski tiger tigre del Bengala (Panthera tigris tigris)
    sibirski tiger tigre siberiana (Panthera tigris altaica)

    2. pren. tigre, persona aggressiva;
    krvoločen kot tiger cuore di tigre, spietato
    boriti se kot tiger lottare come un leone
  • ubada|ti se (-m se)

    1. (ukvarjati se) sich abgeben mit, sich zu schaffen machen mit; (prekarjati se) zu schaffen machen (s tem se ubadam das macht mir zu schaffen); s problemom, mislijo: beschäftigen (s tem problemom se že dolgo ubadam dieses Problem beschäftigt mich schon lange)

    2. (boriti se proti) ankämpfen gegen

    3. z boleznijo, s težavami: herumlaborieren an
  • usóda fate, destiny, fortune; lot; fatality; doom; zastarelo weird

    boginje usóde Destinies pl, Fates pl, the Weird (ali Fatal) Sisters pl
    moja usóda (pogovorno) my lot
    vera v usódo fatalism
    usóda mi je šla na roko (figurativno) fate played into my hands
    boriti se proti usódi to fight against destiny
    dati si vedeževati svojo usódo to have one's fortune told
    deliti s kom usódo to cast (ali to throw) in one's lot with someone
    deliti s kom isto usódo to share the same fate with someone
    usóda ga preganja fate pursues him
    usóda me povsod zasleduje fate pursues me everywhere
    odločiti o usódi koga to decide (ali to fix) someone's fate
    izzivati, skušati usódo to tempt providence
    izzivati svojo usódo to tempt one's fate
    sprijazniti se s svojo usódo to reconcile oneself to one's fate (ali to one's lot), to become reconciled with one's fate (ali one's lot)
    vdati se v svojo usódo to resign oneself to one's fate, zastarelo (škotsko) to dree one's weird
    zapečatiti usódo koga to seal someone's fate
    njegova usóda je zapečatena his fate is sealed
    zlobna usóda cruel (ali baleful) fate
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth
  • zóper against

    nimam nič zóper I have no objection to it
    sem (zelo) zóper to I am (dead) against it
    ona je zóper to she is opposed to this
    nahujskati koga zóper to set someone against
    boriti se zóper to fight (ali to struggle) against (višje sile odds)
    to je dobro zóper glavobol it is good for headaches
    vzdigniti se zóper svoje voditelje to revolt against one's leaders