Franja

trouillard, e [trujar, d] adjectif, populaire bojazljiv, shahopeten; masculin, féminin bojazljivec, -vka, strahopetec

quelle trouillarde! kakšna bojazljivka!

unhardy [ʌnhá:di] pridevnik
neutrjen; mehkužen; bojazljiv, strahopeten

боязли́вий прикм., bojazljív prid.

боязливый bojazljiv, boječ

оробелый plašen, bojazljiv

трусливый strahopeten, bojazljiv

трусоватый precej bojazljiv

ἀ-γεννής 2 (γεννάω), neplemenit, nizkega rodu; pren. nizek, preprost, nepošten, nemožat, bojazljiv; adv. ἀγεννῶς bojazljivo, οὐκ ἀγ. pogumno, srčno.

αἰδοῖος 3 (αἰδώς) ep. poet. 1. sramežljiv, boječ, blagonraven, bojazljiv, skromen, obziren. 2. častivreden, častitljiv, spoštovan.

ἄν-αλκις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀλκή) [acc. ἀνάλ-κιδα, Od. 3,357 ἄναλκιν] slab, onemogel, brez moči, bojazljiv(ec); θυμός malosrčnost.

ἄν-ανδρος 2 (ἀνήρ) 1. brez moža, neomožena, od moža zapuščena. 2. brez ljudi πόλις. 3. nemožat, bojazljiv, strašljiv.

ἀν-ήνωρ, ορος, ὁ (ἀνήρ) ep. nemoški, nemožat, bojazljiv.

ἀπο-δειλιάω sem malosrčen, plašljiv, bojazljiv, upade mi pogum, obupam, bojim se τινά.

ἄ-τολμος 2 (τόλμα) plašljiv, bojazljiv, malosrčen.

δειδήμων, ονος 2 (δείδω) ep. boječ, plašen, bojazljiv.

δειλός 3 (δείδω) 1. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, strahopeten. 2. malovreden, slab, sramoten κέρδη. 3. beden, nesrečen, ubožen.

ἐλεγχής 2 (ἐλέγχω) osramočen, zavržen, sramoten, strahopeten, bojazljiv; sup. ἐλέγχιστος.

θρασύ-δειλος 2 bojazljiv predrznež.

κακίζω (κακός) [aor. pass. ἐκακίσθην] 1. act. grajam, zmerjam, sramotim, dolžim τινά. 2. pass. a) očita se mi kaj, postavljajo me v slabo luč; b) slabo se obnašam, kažem se bojazljivega, sem bojazljiv ali strahopeten.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).