Franja

Afferenda -ae, f (afferre, sc. dotes) Aferenda, boginja zaščitnica pri izročanju dote in drugih svatbenih darov: Tert.

Afrodita samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Aphrodité [ókori görög istennő]

Agenoria (Agerōna) -ae, f (agere) Agenorija (Agerona), rim. boginja delavnosti: Aug.

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

Alemōna (Alimōna) -ae, f (alere) Alemona (Alimona), rim. boginja zaščitnica in rednica nežnega telesnega ploda: Tert.

Amazonka samostalnik
1. (južnoameriška reka) ▸ Amazonas [dél-amerikai folyó]
2. ponavadi v množini, v mitologiji (bojevnica) ▸ amazonBojevita Amazonka je izhajala iz grške mitologije. ▸ A harcias amazon a görög mitológiából származott.
Boginja Hera se je bila preoblekla v eno izmed Amazonk, da bi lahko oprezala za Heraklejem. ▸ Héra istennő egy amazon ruháját öltötte magára, hogy leskelődhessen Héraklész után.

3. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazon
Ženske so rade lepe, v nasprotnem primeru so Amazonke, možače, ki želijo biti podobne moškim. ▸ A nők szépek szeretnek lenni, ellenkező esetben amazonok, akik a férfiakra akarnak hasonlítani.
Danes označujemo za Amazonke ženske, ki so se enostransko poistovetile z arhetipom bojevnice. ▸ Ma azokat a nőket nevezzük amazonoknak, akik egyoldalúan azonosultak a harcos nők archetípusával.

Amphitrītē -ēs, f (Ἀμφιτρίτη) Amfitrita, Okeanova hči, Neptunova žena, morska boginja: Hyg., Col., Arn., Serv.; pesn. met. morje (ocean): Cat., nec bracchia margine terrarum porrexerat Amphitrite O.

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

Angitia -ae, f Angicija, marzovska boginja zdravnica, čaščena ob Fucinskem jezeru, kjer je bil na zahodni obali njej posvečeni log (nemus Angitiae): V., Sil., Serv. — Inačica Anguitia -ae, f Angvicija.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

Antevorta (Anteverta) -ae, f (ante in vortere ali vertere) Antevorta (Anteverta), boginja, imenovana tudi Porrima O. in Prorsa Varr. ap. Gell., personif. „ved prihodnosti“, po drugih porodna boginja, in sicer boginja poroda pri glavični legi otroka, naspr. njena sestra Postvorta, boginja poroda ob zadnjični legi otroka; obe boginji so imeli za sestri ali spremljevalki boginje Karmente: Macr.

Aphrodīta -ae, f: Aus., ali Aphrodītē -ēs, f: M. (Ἀφροδίτη) Afrodita, gr. boginja = rim. Venera (Venus).

Archītis -tidis, f Arhitida, asirska boginja (rim. Venera): Macr.

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

Artemida samostalnik
(starogrška boginja) ▸ Artemisz [ókori görög istennő]

Artemis -midis, acc. -min, f (Ἄρτεμις) Artemida, gr. boginja (rim. Diana): Macr., Artemis Ilīthȳia Plin. Artemida Ilitvija = porodna boginja. Od tod adj. Artemīsius 3 Atremidin; subst. Artemīsius -iī, m (sc. mensis) Artemidin mesec, artemizij = maj (pri Makedoncih): Cu.

Astartē -ēs, f (Ἀστάρτη) Astarta, feniškosirska boginja lune, pa tudi ljubezni (= Venera) in usode, pri Feničanih Astaroth, v Asiriji imen. Istar: Min.; četrta Venera pri Ci.

Astraea -ae, f (Ἀστραία Zvezdna devica) Astraja, Zevsova in Temidina (Themis) hči, deviška boginja pravičnosti (= Δίκη), ki je bivala v zlati dobi na zemlji kot blagodarno božanstvo, v bronasti dobi pa je kot zadnja izmed nebeščanov zapustila propadli človeški rod in bila postavljena med zvezde kot ozvezdje Devica (Virgo): O., Sen. tr., Iuv., M.; kot ozvezdje: Lucan.

astroarchē -ēs, f (ἀστήρ in ἄρχω) zvezdna vladarica, feniška boginja: M.